»Najlepši razgledi daleč naokrog,« pravijo organizatorji maratona Alpe Gran Fondo, ki kolesarje pelje čez tri prelaze, start in cilj 130-kilometrske dirke pa je v Kamniku. Letos je karavano čakalo sončno, a zelo vroče vreme. Vseeno se je dogodka (na vseh treh razdaljah) udeležilo več kot 350 kolesarjev iz 15 držav.
Ljubiteljem kolesarstva je v lepem spominu ostal Maraton Alpe, ki je potekal med letoma 2007 in 2022, na njem pa sta med drugim zmagala Primož Roglič in Luka Mezgec. Nato so prireditelji zaradi več razlogov (eden od njih so bili absurdno visoki stroški cestnih zapor) obupali. A tradicija se nadaljuje z novim organizatorjem in v nekoliko drugačni obliki. Na maratonu Alpe Gran Fondo so namreč na voljo tri trase (kraljevska na 130 km, hobi trasa na 75 km in vzpon na Črnivec 15 km), pri čemer najdaljša poteka v obratni smeri kot na Maratonu Alpe – kolesarji morajo najprej na Črnivec, nato na Pavličevo sedlo in nazadnje na Jezerski vrh.
Liter tekočine v štirih urah dirkanja
V cilj 130-kilometrskega maratona je prišlo 194 tekmovalcev, od tega 18 žensk. Najboljša sta bila Hans Jörg Leopold iz avstrijske Koroške in Maja Mencingar. Oba sta imela v cilju več minut prednosti. Visoko je spet posegla znana kamniška triatlonka Maruša Klemenc, ki je osvojila tretje mesto. »Maratona Alpe nisem nikoli vozila, sem pa lani tu nastopila na Alpe Gran Fondo in zmagala. Tudi letos sem ciljala na zmago, vendar je bila Maja Mencingar premočna, v sprintu za drugo mesto pa me je premagala nekdanja profesionalna kolesarka Anja Longyka. Kar zadovoljna sem, dogodek je bil dobro organiziran, predvsem na Črnivcu je bilo veliko navijačev, pa seveda v Kamniku,« je v cilju za Modre novice povedala 30-letna triatlonka, ki je v slabih štirih urah dirkanja pri temperaturah blizu 30 stopinj popila le en liter tekočine.
»Vsi proti meni«
»To je bila napaka in tudi splet nesrečnih okoliščin. S seboj sem imela samo dva bidona in zame rekordnih pet gelov. Enega od bidonov sem med dirkanjem izgubila. Od Pavličevega sedla do Jezerskega tako nisem nič pila, bila sem res zelo žejna. Na srečo je bil na Jezerskem vrhu moj fant, ki je čakal ob trasi in mi podal bidon z izotoničnim napitkom. Vseeno sem vsega skupaj popila samo liter tekočine, kar je v takšni vročini in na tako dolgi trasi z 2000 višinskimi metri vsekakor premalo.« Ob tem spomnimo na letošnji Maraton Franja, kjer je eden od udeležencev dehidriral in bil tako nerazsoden, da je v Vodicah zapeljal kar na avtocesto in so ga redarji zadnji hip ustavili. Pomanjkanje tekočine pa za Marušo ni bila edina težava. »Zdelo se mi je, da vsi dirkajo proti meni. V klance mi je šlo dobro, bila sem vodilna, toda Maja in Anja sta imeli svoje pomočnike, ki so ju čakali na vznožju klanca. Kot da bi šlo za dirko Pro Toura! Sprva tega sploh nisem dojela. To ni najbolj ”fer”, ampak – v redu, saj nismo na olimpijskih igrah.«
Franja se je zanjo končala že na Brezovici
Prva polovica sezone je s tem končana. Kot pravi Maruša Klemenc, zaradi narave svojega zdravniškega poklica ni veliko tekmovala na triatlonih, upa pa, da bo v nadaljevanju drugače. »Letos sem startala le na eni tekmi. Večino vikendov sem bila dežurna. Odprla sem svojo ambulanto družinske medicine v Trzinu, ki sodi pod Zdravstveni dom Domžale. Upam, da bom lahko v nadaljevanju sezone pogosteje tekmovala. V načrtu imam triatlon Kočevje, ki bo 23. avgusta in bo štel za državno prvenstvo v sprint triatlonu, sledi tradicionalni Triatlon Bled, v načrtu je tudi, da grem konec septembra na polovični Ironman v Zadar.« Ena od pomembnih pripravljalnih tekem je bil Maraton Franja pred mesecem dni, na katerem se ni končalo po željah. »Imela sem lepo izhodišče, za razliko od lani sem bila v startni vrsti spredaj. A že pri Brezovici sem se zapletla v padec. Eden od kolesarjev je padel, za njim pa še vsaj deset kolesarjev. Zavirala sem na polno, zletela čez krmilo in poškodovala kolo. Disk je bil tako skrivljen, da se sprednje kolo ni več vrtelo, zato sem morala odstopiti.«
Na Franji več gneče, a tudi več prestiža
Čeprav je bil to najhujši padec v njeni karieri, pa se na srečo ni resneje poškodovala. »Sprva sem bila še polna adrenalina in nisem čutila kakšnih bolečin, pozneje pa so se bolečine pojavile v vratu, tako da sem ustrašila, da je kaj narobe. Tudi zaradi takšnih padcev, ki so na Franji kar pogosti, so mi Alpe bolj všeč, saj se v klanec naredi selekcija in ni velike gneče. Tudi sicer mi klanci bolj ležijo kot ravnina, manj je prostora za ”šlepanje” deklet za fanti. No, po drugi strani pa je maraton Franja že zaradi svoje zgodovine, prestiža, množičnosti in odlične organizacije posebna dirka. Ker sem zdravnica, se konec koncev tudi spodobi, da sem med udeleženkami (smeh), lani je bila tudi posebna čast, da sem zmagala.«
Aplavz za 10-letnega Matica
In še uspešna zgodba enega najmlajših udeležencev maratona Alpe Gran Fondo, 10-letnega Matica Osenarja iz okolice Mengša. Matic že štiri leta trenira pri ŠD Strahovica. Tokrat se je v spremstvu očeta odločil za vzpon na Črnivec. »Zanj je bil to poseben izziv, saj je prvič tekmoval na ”specialki”, prav tako je šel prvič v tako dolg klanec. Malce sem bil skeptičen, ali bo vse v redu, toliko bolj, ker se je že po nekaj kilometrih dirkanja, na cesti za Barutano, zgodil padec, a sva se mu izognila. Na koncu je bil zelo suveren in je osvojil drugo mesto v absolutni kategoriji. Zadnjih sto metrov pred ciljem je imel še dovolj moči za sprint, gledalci pa so ga nagradili z bučnim aplavzom,« nam je povedal Sašo Osenar, nekoč tudi sam odličen rekreativni kolesar.
M. O.
