Moja abeceda je izobraževalno gradivo za opismenjevanje otrok, opremljeno s številnimi poučnimi in zabavnimi vsebinami. Avtorica Mateja Vidrajz sicer ne izhaja iz pedagoškega poklica, je pa pri oblikovanju knjige uporabila svoja znanje in veščine grafičnega oblikovanja. Prikupno knjižico je tako ob koncu novembra predstavila v prostorih Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin, kjer je zanimanje zanjo izrazilo tako najmlajše kot tudi starejše občinstvo, ki se je udeležilo predstavitve.
Dandanes se namreč knjižne police kar šibijo pod težo (in količino) tovrstnega gradiva, gradiva, ustvarjenega z namenom opismenjevati najmlajše. Ravno zaradi preobilice knjig je včasih težko presoditi, kaj je najprimernejše za začetek, kaj predstavlja osnovo za najmlajše, kaj pa uporabiti za nadgradnjo, torej za malce starejše otroke, ki že imajo neko osnovno poznavanje črk. Samo odločanje otežuje tudi dejstvo, da je strokovno podkovano gradivo pogosto usmerjeno zgolj v en ali dva vidika opismenjevanja, za preostale vidike pa je treba iskati dalje, kar pomeni še povečano količino gradiva.
Opismenjevanje otrok je osnova, ki otrokom postavi temelje za naprej. Z usvajanjem veščin poslušanja in govorjenja ter pisanja in branja se otrok ustrezno pripravi na šolanje oziroma na nadaljevanje šolanja, s čimer pa se mu potem postopoma odpira svet. Zato so osnove tako ključne. A ker začenjajo že zelo zgodaj, je ključno, da otroka gradivo tudi vizualno pritegne, kar pomeni, da mora biti opremljeno s primernimi vizualnimi dodatki, da sploh poseže po njem. »Moje delo je sprva vsebovalo tudi nekaj besedila, a sem tega odstranila, saj menim, da otroku, ki še ne pozna črk, ki še ne zna brati, prehitro odvrne pozornost,« je ob pogovoru o svoji knjigi dodala Trzinka. Ko jo namreč odprejo najmlajši, jih prej kot besedilo pritegnejo barvite slike.
Moja abeceda pa ni zgolj klasična abeceda. Vsaka črka je obarvana v svojevrsten barvni odtenek, dodano pa ji je tudi osem pojmov z osmih različnih področij, o katerih želi avtorica podučiti otroke. Tako pri vsaki črki najdemo žival, rastlino, del telesa, hrano, predmet, poklic, glasbilo in športno dejavnost, ki se začenjajo na prikazano črko. V primeru črk, ki so malce zahtevnejše in ne ponujajo izbora vseh osmih pojmov, je dodan kar najboljši približek, ki so ga otroci še vedno zmožni povezati z določeno črko.
Poleg tega je vsaki črki dodana tudi zabavna miselna igra, kjer otroci lahko krepijo svoje glasoslovne zmožnosti. Z igro Poišči vsiljivca je Mateja želela poskrbeti, da se starejši otroci, ki že imajo določene osnove, izurijo še v glasoslovju in usvojijo zmožnost prepoznave različnih glasov ter tako okrepijo svoje jezikovne spretnosti. Izredno uporabna vaja, ki ne le, da otroke uči novih veščin, temveč nudi ponavljanje osnov marsikateremu odraslemu.
Ko sva spregovorili o tem, kje je dobila navdih za knjigo, je avtorica izpostavila, da sprva sploh ni razmišljala o izdaji knjige. Želela je namreč ustvariti nekakšno poučno gradivo za svoja otroka, torej izdelek za domačo rabo, s katerim bi k učenju vzpodbujala svoja nadebudna sinova. Ko pa ji je prijateljica mimogrede namignila, češ, kar ustvarjaš, je res izjemno, se je porodila zamisel o knjigi, ki se ji je potem v naslednjih šestih mesecih povsem posvetila, saj je želela, da luč sveta uzre do 1. decembra. Knjižica je namreč čudovito darilo za vse, ki imajo otroke, ki jih načrtujejo, ki delujejo na pedagoškem poklicu oziroma v resnici za vse, ki bi se radi posvetili osnovam opismenjevanja. In kot vemo, je december mesec obdarovanja, zame osebno pa ni lepšega darila kot knjiga. Knjiga, ki zabava in uči? To pa sploh predstavlja zmagovalno zmes.
Med pogovorom sva se z Matejo dotaknili tudi zasnove knjige, za katero avtorica pravi, da česa podobnega pri nas še ni zasledila. »Ne trdim, da je to moj izum, v Ameriki je tovrsten način učenja – poišči vsiljivca, denimo, osredotočanje na te vidike opismenjevanja – nekaj običajnega, na naših policah pa vsaj jaz česa takšnega še nisem našla.« Seveda poznamo učno gradivo za otroke oziroma opismenjevanje otrok, ki delo združuje z igro oziroma obratno, a v prav takšni obliki, kot jo je predstavila Mateja, je na slovenskem trgu zaenkrat še ni. Oziroma je ni bilo, dokler knjigarn in knjižnic ni dosegla omenjena knjižica. Ta je sedaj na voljo tudi v Knjižnici Domžale in njenih enotah, verjamem pa, da bodo za zaloge poskrbele tudi ostale okoliške knjižnice. Naj bodo prazniki torej črkovno in glasovno nevsiljivi!
Barbara Kopač
