Včeraj je na gradu Zaprice potekalo odprtje razstave Skrivnostni poti negovskih čelad. Glavna tema in osrednja nit razstave so tri železnodobne čelade, ki so jih našli na različnih lokacijah po Sloveniji, eno tudi v Vrhpoljah pri Kamniku. Vsaka od teh čelad ima za seboj izjemno zanimivo zgodbo iz polpreteklosti, polno skrivnosti, ki so jih arheologi in muzeologi razvozlali šele pred kratkim.
»Vsak muzejski predmet ima svojo zgodbo. Od tega, kdo ga je naredil, kdo ga je uporabljal in kaj se je z njim dogajalo. Na tej razstavi smo v ospredje postavili čelade, ki so bile izdelane med letoma 450 in 350 pr. n. š. in so bile del bojne opreme moške elite. Čelado, ki je bila najdena v naši bližini , sem si že od nekdaj želela dodati v našo zbirko, šele leta 2020 smo dobili kopijo, ki je bila narejena po kopiji iz Narodnega muzeja Slovenija,« je več o razstavi povedala Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je še poudarila, da obiskovalci na tej razstavi ne bodo izvedeli samo suhoparnih zgodovinskih dejstev ampak tudi zgodbo ljudi, ki so povezani z temi znamenitimi muzejskimi predmeti. Razstava je skupni plod znanja treh muzejev Medobčinskega muzeja iz Kamnika, Narodnega muzej Slovenije in Dolenjskega muzeja iz Novega mesta.
Čelade so arheološki predmeti iz časa med letoma 450 in 350 pr. n. št. V tem času so nastale in bile del bojne opreme moške elite tedanje železnodobne družbe. Ob njih se na razstavi razkriva zgodba železne dobe, še posebej halštatska kulturna skupina, ki se je razvila na območju Dolenjske in je njen vpliv segal tudi v naše kraje. Najbolj privlačne najdbe iz tega časa so iz gomil. Moški, ki so bili skupaj s svojimi družinami in z bojno opremo pokopani v te grobove, so bili člani vojaške elite.
Zanimive so zgodbe o najdbah čelad
Leta 1928 je razstavljeno negovsko čelado pri Vrhpoljah med oranjem našel kmet Kreger, ki jo imel doma, dokler jo ni Sadnikar ni vzel v svojo zbirko. Kasneje so to čelado za 250.000 dinarjev odkupili in danes krasi zbirko v Muzeju 25. maja v Beogradu.
Čelado na dovozni poti na Kope nad Kompoljami pri Lukovici so našli pred 200 leti. Domačini so na mestu najdbe večkrat opazili luč, zato so se opravili tja izkopavati. Našli so več bronastih kosov in jih od nekaj od teh poslali v Kranjski deželni muzej. Izkopavanja na tem mestu so nadaljujejo tudi še danes. Tretja čelada je bila odkrita leta 1968 v Kandiji, v Novem mestu. V grob so jo položili obredno poškodovano, skupaj s sopotnico in številnimi bogatimi predmeti: orožjem, nakitom, lončenimi posodami, bogatemu predstavniki železnodobne elite. Leta 1975 so to čelado skupaj z drugimi predmeti ukradli iz muzeja. A zakonca, ki živita blizu sta videla avto ugrabiteljev. A več o tem, kako je bila čelada vrnjena, preverite na razstavi, bodo pa spomladi naslednje leto na to temo organizirali tudi predavanje.
Na odprtju so se predstavili tudi še soustvarjalci razstave kot so Matic Zupan (NMS), dr. Borut Križ in Petra Stipančić (DMNM). O čeladah so posneli tudi video, ki bo javno predstavljen v začetku decembra. Za kulturno obogatitev je poskrbel kitarist Miha Kralj. Pogovori o arheoloških skrivnostih so številne obiskovalce razstave na gradu zadržali še dolgo v noč.
