ponedeljek, 17 februarja, 2025
-0 C
Kamnik
-0 C
Kamnik
ponedeljek, 17 februarja, 2025
-0 C
Kamnik
ponedeljek, 17 februarja, 2025
-0 C
Kamnik
ponedeljek, 17 februarja, 2025
DomovŠportZnani obrazi del spektakla na Allianz Areni

Znani obrazi del spektakla na Allianz Areni

Večletna odsotnost nogometašev Slovenije z velikih tekmovanj in bližina evropskega prvenstva je v Nemčijo privabila tudi ljubitelje nogometa z modronovičnega konca. Kar nekaj smo jih srečali na zgodovinski tekmi v Münchnu. Trenutek, ko je Slovenija dosegla gol na Allianz Areni, bodo še dolgo pomnili. »Norija je bila nepopisna, vsi te vlečejo, objemajo, kozarci piva letijo vsepovsod. Čisti delirij.«


Več kot 20 tisoč Slovencev je bilo na tekmi v Münchnu med Slovenijo in Srbijo, kar je nov rekord po obisku tekem slovenske reprezentance. Imeli so kaj videti, najprej slovenski gol, ki ga je Žan Karničnik dosegel pod njihovo tribuno, nato razburljiv konec in srbsko izenačenje, ko je v zadnjih sekundah sodnikovega dodatka z glavo zadel Luka Jović. Gol, ki je šokiral Slovenijo in bi ji lahko odnesel sanje o osmini finala, a je Slovenija nato na zadnji tekmi predtekmovanja z Anglijo igrala 0:0 in se prvič uvrstila v izločilne boje velikega tekmovanja.

Popljuvan sedež, a vendarle – nepozabni vtisi

»Nepozabno. Pogosto sem na nogometnih tekmah, a tokrat sem prvič obiskal Allianz Areno. Izjemno vzdušje je bilo že na Marienplatzu sredi Münchna, pa potem na poti na stadion in seveda na Allianz Areni, kjer nas je bilo več kot 20 tisoč. S sinom sva sicer vstopnici dobila v sektorju, kjer so prevladovali srbski navijači, ki so bili precej živčni in so mi med drugim popljuvali sedež. Raje sva se preselila drugam, kjer sva našla prosta sedeža, in še naprej glasno navijala za Slovenijo. Ni bilo enostavno požreti izenačujočega zadetka, verjetno bi bilo lažje, če bi ga dobili deset ali dvajset minut prej, ampak – leta 2000 je bilo še huje, ko je Slovenija v Charleroiju zapravila vodstvo 3:0,« nam je po tekmi pripovedoval Dado Nesta, ki je tako ali drugače že od malih nog povezan z nogometom in bil tudi član Domžal. Ogled tekme je združil tudi z ogledom münchenskih znamenitosti, obiskom BMW-jevega muzeja in seveda vrčkom piva v pivnici v središču mesta, ki sprejme 4000 ljudi.

Ena najboljših tekem v zgodovini slovenske reprezentance

Robert Jeglič si je tekmo v Münchnu ogledal s prijatelji, eden od njiju je njegov soigralec pri NK Kamnik in dolgoletni navijaški ”pajdaš” Robert Tonin, drugi pa kolega Anton Lukač iz Moravč. Naveza Jeglič/Tonin je v Kamniku obče znana zaradi velike zakladnice nogometnih prigod in zanimivosti, ki jih prijateljem rada delita ob druženjih na kamniškem Glavnem trgu. Tudi tokrat je bil pravi užitek prisluhniti njunim vtisom po tekmi Slovenija – Srbija. »Ena od najboljših reprezentančnih tekem, ki sem si jih ogledal. Prvi polčas je bil slovenski, drugi srbski. V celoti vzeto so Slovenci odigrali odlično, bili večji del tekme nevarni, dobivali dvoboje … Je pa res, da bolj, kot se je bližal konec tekme, bolj je gol visel v zraku. Pritoževali smo se tudi nad selektorjem, ker je zamenjal Benjamina Šeška, a se je pozneje izkazalo, da je bilo to neizogibno, ker je imel krče,« je povedal Jeglič.

Kot bi čakal na izpit

Vročico četrtkovega popoldneva (pravzaprav tudi dopoldneva, saj so se navijači že zgodaj zbirali v središču Münchna) je lepo ponazoril Tonin: »Po uspešni prvi tekmi z Dansko (1:1) je navijaška temperatura samo rasla. Prvo soočenje med navijači obeh taborov je bilo na Marienplatz. To je bila uvertura v tekmo, nekaj podobnega kot soočenje (”petelinjenje”) tekmecev v boksu. V človeka se vseli nemir, pričakovanje in zavedanje, da bo čez nekaj ur bodisi čas za slavje ali pa za žalost. Sledil je odhod na stadion. Pred vstopom v Areno je bilo kar nekaj srečanj s Kamničani, znanci, sošolci, soigralci, ki jih nisi videl že ”sto let”. Izmenjaš nekaj vljudnostnih opazk, kako so se v vmesnem času vsi postarali, razen nas. Navedeno vzbudi nekaj ležernosti, ki pa v trenutku izgine, ko se usedeš na svoje mesto. Veš, da gre sedaj zares. Kot bi čakal na izpit v šoli, kjer uspeh vnaprej ni zagotovljen. Pesmi in skandiranje navijačev samo še podžgejo zavest, kako je prav, da smo tam, da po svoji moči pripomoremo k uspehu.«

Nesrečno prejeti gol moraš premleti sam

In potem, po dobri uri igre, vendarle zadetek, in to slovenski. Tonin: »Sledilo je skakanje, vpitje in objemanje. In to samo zato, ker je nekdo brcnil žogo v nasprotnikov gol. Razmišljam, kaj bi še lahko pripravilo 20.170 duš do podobnega transa. Morda, če bi vsi hkrati zadeli na Eurojackpotu. Tekma se nadaljuje in gre v sodnikov podaljšek. Uf, kako je počasi mineval čas. V peti minuti je sodnik dosodil kot. Tudi srbski vratar je pritekel v kazenski prostor. Žoga leti v kazenski prostor, upamo, da jo bo nekdo izbil daleč od gola. Potem pa šok, hladen tuš. In si rečeš: pa ne že spet. Deja vu. Že prevečkrat viden scenarij. Trenutek, ko ne želiš nikogar zraven, da ugotavlja vzroke zadetka. Nočeš filozofiranja, enostavno si želiš, da sam premelješ zadevo.«

Po takšni tekmi je takoj dva milijona selektorjev

Jeglič je ob koncu rednega dela tekme že začel dobivati čestitke iz Srbije. »Kolegi iz Srbije so mi pisali, da je za Srbe konec vsega in da so obupali, Slovencem pa so čestitali za osmino finala. Toda tekma je bila podaljšana za pet minut in prejeli smo gol, ki nas je šokiral. Precej komentarjev je bilo, kdo je bil krivec, nekateri so napadali tudi Jana Oblaka, češ da bi moral žogo izbiti. Toda če bi šel iz vrat in ”zaplaval”, kako bi ga šele potem kritizirali. Po tekmi so vsi generali, ob takšnem scenariju imaš takoj dva milijona selektorjev. Slovenci smo upravičeno že zakurili raženj, ampak zajec je ostal v gozdu. Ljudje planiramo, bog se smeje, pravi pregovor. Sicer pa to najbolje vedo navijači Bayerna, ki so leta 1999 nadvse nesrečno izgubili finale Lige prvakov proti Manchester Unitedu, ki je v zadnjih minutah z dvema zadetkoma obrnil tekmo sebi v prid.« Še enkrat se pokaže, da minuta v nogometu pomeni ogromno.

Še dobro, da tudi šef spremlja nogomet

A vendarle so se slovenski navijači v vročem münchenskem popoldnevu hitro potolažili in ugotovili, da je reprezentanca odigrala odlično tekmo, zadetek Karničnika pa bo še dolgo ostal v spominu. »Norija je bila nepopisna, vsi te vlečejo, objemajo, kozarci piva letijo vsepovsod. Čisti delirij. Še sam sem kozarec piva dobil za vrat, eden od navijačev pa je celo padel v prostor med sedeži in betonskim nosilcem. Še dobro, da si ni kaj zlomil. Takšno romanje slovenskih navijačev se bo težko ponovilo. München je vendarle precej blizu, Slovenija pa tudi ne igra vsakič na velikem tekmovanju,« je razmišljal ”Jego”, ki je za takšne dogodke vedno pripravljen vzeti dopust. »Na srečo imajo v tej službi, kjer sem zdaj, posluh za nogomet, saj ga spremljajo tako šef kot sodelavci. Prej ni bilo tako in so bile kdaj težave.«

Kdo bo prvak? Kandidatov je precej.

In kdo ima na 17. evropskem prvenstvu največ možnosti za končno zmagoslavje? Dado Nesta pravi, da so v predtekmovanju največ pokazali Nemci in Španci, podobno pa razmišlja tudi Jeglič: »Španci so na mojo žalost prvi favoriti, sam pa sem pred začetkom 50 evrov stavil na Francoze, ki so imeli kvoto pet.« Kakorkoli se bo razpletlo, slovenskim navijačem bo EP v Nemčiji za vedno ostal v najlepšem spominu, kar pričajo tudi besede Roberta Tonina: »Tekme, posebno naših državnih reprezentanc, me ob uspehih navdajajo s ponosom. Ob ogledu v živo je zadovoljstvo in spomin še toliko večji. Nogomet igra ves svet, konkurenca je neizprosna. Vsaka udeležba Slovenije na evropskem ali svetovnem prvenstvu pa čas, ko spodrine dnevno politiko v ozadje.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
-0 ° C
0.7 °
-0.6 °
64 %
4.1kmh
75 %
pon
1 °
tor
2 °
sre
2 °
čet
4 °
pet
5 °

SLEDITE NAM NA