Četrt stoletja so se najboljši športni plezalci in plezalke na tekmi svetovnega pokala srečevali v Kranju, letos pa je Planinska zveza Slovenije svetovni pokal v težavnostnem športnem plezanju preselila na Obalo. V Kopru se je v začetku meseca na prvem uradnem testu nove plezalne stene zbralo več kot sto tekmovalcev in tekmovalk iz štiriindvajsetih držav. Med njimi sta bili tudi dva člana kamniškega in ena članica domžalskega kluba.
Avtor članka je Damijan Rifl.
Medtem ko fantoma iz Plezalnega kluba Kamnik (Milan Preskar, Gregor Vezonik) preboj iz kvalifikacij v zaključne boje ni uspel – Preskarju je uvrstitev v polfinale ušla le za las – pa je v ženski konkurenci odlično nastopila članica Alpinističnega odseka Domžale, Rebeka Kamin. 25-letnica iz Rodice pri Domžalah je s sedemnajstim rezultatom kvalifikacij napredovala v polfinale in na koncu zasedla 24. mesto. »Vzdušje v večernem polfinalu je bilo odlično. Res številna in glasna publika, med katero sta bila tudi moj fant (alpinist in orodni plezalec Gregor Šegel, op.p.) in mama, je bilo izjemno. Lepa tekma, zadovoljna sem. Rezultat je lepo izhodišče za zaključek sezone, ki me čaka 23. oktobra v Kranju. Tam bo na sporedu državno prvenstvo v težavnosti, ki je moja primarna disciplina,« nam je povedala športna plezalka, ki se je na veliko sceno zelo uspešno vrnila po večletnem premoru.
Po šestih letih znova v svetovnem pokalu
Na tekmi najvišjega ranga je namreč nazadnje nastopila jeseni leta 2016. Nato se je zaradi poškodbe in pomanjkanja motiva za dobra tri leta oddaljila od plezališč. Prek državnih prvenstev se je počasi, a zanesljivo in uspešno vračala. Plezanje jo je znova posrkalo. Hkrati je tudi diplomirala in magistrirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Priložnost za nastop na prvi koprski tekmi za svetovni pokal je odlično izkoristila in si s tem tlakovala pot za vrnitev v državno reprezentanco. »Nadaljujem s treningi, bom videla, kaj bo prinesla prihodnost. Vse je odprto. Vrhunski šport ali pa zaposlitev na področju kemije,« o prihodnosti razmišlja Rebeka, ki pravi, da konkurenca v svetovnem pokalu zaradi vstopa plezanja med olimpijske športe ni ostrejša kot pred šestimi leti, ko se je z elito merila v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu. Na slednjem je bila 21., v svetovnem pokalu pa je njena najvišja uvrstitev 16. mesto (Imst, Avstrija, 2016). »Konkurenca je podobna. Močna, seveda. Tekmovalke, ki so se medtem že poslovile, so pač nadomestile nove, mlade, ki jim motiva ne manjka. Je pa v teh letih vseeno prišlo do sprememb. Samo plezanje je bolj dinamično, več je tako imenovanih balvanskih gibov,« opaža naša sogovornica, ki trenutno trenira sama. Dolga leta je bil njen trener Urh Čehovin, nekdanji plezalec, ki je oral ledino v svetovnem pokalu, kasneje pa se je posvetil predvsem balvanskemu plezanju. Balvanske probleme za popestritev treninga rada pleza tudi Rebeka, ki se sicer najraje sprosti na tekaških smučeh. »Tudi z orodnim plezanjem me je fant Gregor že spoznal. A šlo je zgolj za zabavo, nič resnega, ostajam pri moji klasiki,« poudarja Rebeka. Največ trenira v Ljubljani, letos je ogromno časa preživela v Kopru, vedno aktualen je tudi Innsbruck.
Aktivna tudi na Rodici in v Domžalah
Pa domžalska stena? Rebeka pogosto spleza na garažno hišo v središču Domžal? »Tu pa tam. Seveda ne gre za resen trening, objekt ni namenjen vrhunskim športnim plezalcem. Gre za plezanje v družbi otrok, ki vadijo športno plezanje pri AO Domžale,« se nasmeji Rebeka, ki se je na domači Rodici plezalcem pridružila pri osmih letih. Povsem slučajno. Starši so želeli, da se vključi v neko športno vadbo. Pa se je, plezalna stena na OŠ Rodica je v neposredni bližini njene domače hiše, odločila za plezanje. »Takrat je bilo povpraševanje za vadbo kar veliko, pravzaprav sem komaj ujela prosto mesto v eni izmed skupin. Na koncu sem bila ena redkih, ki je ostala. Plezanje me je prevzelo,« se spominja začetkov. Njen prvi vaditelj je bil še vedno aktivni Jani Abe, kmalu se je preselila v tekmovalno skupino pod vodstvom Martine Mali. Zadnja leta je tudi sama aktivna kot vaditeljica in trenerka v športnoplezalni šoli. »Zanimanje za plezanje je še vedno ogromno. Z uspehi Janje Garnbret je naš šport še bolj prepoznaven v širši javnosti. Delam z različnimi skupinami. Od mladih začetnikov do tekmovalne skupine in tudi odraslih rekreativcev. Zanimivo in pestro je, tako da bom na tem področju zagotovo še dolgo aktivna,« nam je po enem izmed treningov še povedala polfinalistka prve tekme za svetovni pokal v Kopru.
