Glavno vodilo triatloncev: z nasmeškom v cilj

Triatlonski zanesenjaki se ne dajo, izzivov jim ne zmanjka. »To nas drži pokonci. Drug drugega spodbujamo, smo prijatelji, na tekmah pa vlada zdravo rivalstvo. Miro Kregar je gonilna sila, da ne bi kdo obupal. Premora si raje ne privoščim. Kadar sem počival en mesec, me je potem vse bolelo,« nam je po Triatlonu Bled, na katerem so se spominjali tudi 40-letnice prvega triatlona v Sloveniji, pripovedoval Marko Hren.

»Odlično mi je šlo, za svoja leta (62) držim dober ritem. Spet sem izpolnil željo, da sem v prvi polovici uvrščenih,« nam je povedal vzdržljivi kamniški rekreativni športnik, ki je na olimpik triatlonu (1,5 kilometra plavanja, 40 kilometrov kolesarjenja, 10 kilometrov teka) s časom 2:40:48 osvojil 46. mesto, v svoji kategoriji pa je bil spet na zmagovalnem odru. Za 10-kilometrski tek je kljub utrujenim nogam potreboval le 46:18. Kdor se vsaj malo ukvarja s tekom, dobro ve, kako težko je to odteči že s svežimi nogami. In koliko treninga je potrebnega! »Vsak dan treniram, tedensko se nabere 15 ur. Premora si raje ne privoščim. Kadar sem počival en mesec, me je potem vse bolelo. Dan po blejskem triatlonu sem šel že na kolo in naredil 70-kilometrsko turo.«

Triatlon jih drži pokonci

Tistim, ki niso vpeti v triatlon, je kar težko razumeti, od kod ti gospodje črpajo voljo in navsezadnje tudi čas, da se tako temeljito posvetijo svojemu športu. »Čas se vedno najde, kakšen trening narediš že pred službo, sicer pa popoldne, zvečer in predvsem ob koncih tedna, ko grem rad še v hribe. Tudi dopusti so prilagojeni triatlonu in seveda ne gre za ležanje na plaži, ampak bolj za priprave. V naši generaciji je kar nekaj takšnih, ki nas triatlon drži pokonci. Drug drugega spodbujamo, smo prijatelji, na tekmah pa vlada zdravo rivalstvo. Miro Kregar je gonilna sila in skrbi, da ne bi kdo obupal. Na srečo vsaj jaz nimam kakšnih poškodb, tako lahko normalno treniram, pri čemer se ne držim kakšnega programa, ampak vse delam bolj po občutku.«

Alpe d’Huez je bil vrhunec sezone

Posebno draž imajo tekmovanja: »Veliko sem tekmoval letos, na 33-kilometrskem trailu v Kočevju sem junija tudi zmagal. Naslednji izziv bo 50-kilometrski trail v Kranjski Gori, ki ga organizira moj sin Luka. Letos grem tudi na Ljubljanski maraton na 42-kilometrsko razdaljo, kar bo moj jubilejni deseti maraton.« Za Markom Hrenom je res pestro poletje: »Glavni cilj sezone je bil julijski triatlon Alpe d’Huez, 2,2 kilometra plavanja, 120 km kolesarjenja s 3300 višinskimi metri in na koncu 20 kilometrov teka, tudi po smučišču, s 500 metri nadmorske višine. Bil sem sedmi v svoji kategoriji, absolutno pa 600. med 1800 udeleženci. Noro doživetje. Čeprav sem veliko treniral klance, me je tekma izčrpala, a sem ostal zvest svojemu osnovnemu vodilu: v cilj moraš priti nasmejan, nikoli ne smeš prek meje. Tekmovanje mora biti užitek.«

Kot nekoč Primož Roglič – v bale sena

S podobno mislijo se je 22. Triatlona Bled lotil tudi direktor prireditve Miro Kregar. »Užival sem, res je bilo luštno. Sončno vreme, veliko tekmovalcev in gledalcev. Dobro sem dirkal, brez bolečin, čeprav časa za pripravo ni bilo dosti. Zadnji mesec so me vsak konec tedna čakale tekme, v Kraiger Seeju sem na kolesu priletel v bale sena in naredil salto, saj sem pred levim ovinkom prepozno zaviral. Vstal sem in šel naprej z naslednjo skupino. Pa nove kolesarske čevlje sem prvič obul in dobil žulj na peti. Nič takšnega. Še vedno rad tekmujem, čas pa niti ni več pomemben. Ne gledam na uro, niti pulz me ne zanima. Je pa tek stresen, nevarnost poškodb je precejšnja, zato na treningih manj tečem, pa takrat hitrejše. Aerobno kondicijo dobiš tudi s plavanjem in na kolesu.«

Jeseni ga čaka vrnitev na jezero Titicaca

Kregarja letos čakata še dve mednarodni tekmi na standardni razdalji, 5. oktobra v Zadru, 27. oktobra pa na jezeru Titicaca v Južni Ameriki. »Dobil sem vabilo na Inkaman v Andih. To bo tekma na najvišji nadmorski višini, na skoraj 4000 metrih. Tam sem nastopil trikrat, v letih 1998, 2000 in 2004, dvakrat sem zmagal. Zadnjih dvajset let Inkamana niso organizirali, zdaj spet obujajo tradicijo. Dobro se bo treba pripraviti, tek na višini skoraj 4000 metrov je boj za preživetje. No, že plavanje, saj ima voda le okrog 10 stopinj. Zrak je redek, dihanje je oteženo.« Kako se sploh pripravljati na takšne razmere? »Odšel bom v Dolomite, tam moram najti pripravljalno bazo. Verjetno nad prelazom Passo Pordoi, torej na skoraj 3000 metrih, kjer bom treniral kakšen teden dni.«

Domen Bojanc najboljši Slovenec na tekmi mladinskega pokala

Vrnimo se na Bled. Če so rekreativni triatlonci v cilj pritekli z nasmeškom, pa je bilo drugače pri tekmovalcih. Tam gre do konca. Predvsem dopoldne je bilo v zraku veliko napetosti, saj so na tekmi evropskega pokala (v sprint triatlonu) tekmovali najboljši mladinci in mladinke. Daleč največ uspeha je imela francoska reprezentanca (pri moških je osvojila celo prva štiri mesta), od Slovencev pa je bil na 18. mestu najboljši Domen Bojanc. »S plavanjem sem bil dokaj zadovoljen, veliko bolje pa mi je šlo na kolesu. Hitro sem ujel priključek in bil na prvem klancu že z vodilno skupino, s katero sem prišel do menjalnega prostora. Na teku se je poznalo, da zaradi poškodbe zadnje tedne nisem mogel trenirati. Vseeno sem kar zadovoljen z izidom,« nam je povedal 19-letni Radomljan, ki ga 5. oktobra čaka balkansko prvenstvo v Romuniji. 

Maruša Klemenc ubranila lanski naslov

Popoldanski triatlon na standardni razdalji sta zaznamovala Madžar Gergö Soos in Nizozemka Rani Škrabanja (na dan tekme je praznovala 25. rojstni dan), na drugem mestu absolutno pa sta bila že člana kamniških klubov Matevž Nunar (Trisport) in Maruša Klemenc (Utrip), ki sta tako postala državna prvaka. »Zelo sem zadovoljna, pred tekmo sem namreč malo dvomila o svoji pripravljenosti, saj sem bila ob službi kar precej utrujena in nisem zmogla težjih treningov. Rezultat je bil zato pozitivno presenečenje in potrditev dobrega dela čez celotno sezono. Letos mi je uspelo nanizati kar nekaj dobrih uvrstitev, postala sem državna prvakinja v duatlonu, zmagala sem na maratonu Franja in na kolesarski tekmi Alpe Gran Fondo, s klubskimi kolegi nam je uspelo osvojiti tudi ekipno triatlonsko državno prvenstvo v mešanih štafetah. Takih uvrstitev, predvsem rezultatov na kolesarskih tekmah res nisem pričakovala,« je povedal 30-letnica iz Laniš.

Nastopil tudi zmagovalec premiernega triatlona

Vsakoletni triatlon, ki ga organizira kamniški klub Trisport Lelosi, je prvo septembrsko soboto v Zako privabil več kot 500 tekmovalcev iz 18 držav in med njimi tudi številne legende, ki so na Bledu tekmovale že ob premiernem triatlonu v Sloveniji (in Jugoslaviji) 12. avgusta 1984. Nastopil je tudi Brane Breznikar, zmagovalec tekme leta 1984, ki je pri 74 letih še v odlični formi in je tekmoval v olimpik triatlonu. Tako kot tudi Miro Kregar, ki je za Modre novice spregovoril še o organizacijskih izzivih takšne velike prireditve. »Deset vodij sektorjev bdi nad svojim področjem, pomaga jim 50 članov našega kluba in še 50 blejskih redarjev. Dobro sodelujemo z Bledom, so pa stroški kar visoki, saj je treba poskrbeti za varovanje na prizorišču in cesti, pa za varovanje na vodi, tu je še zdravniška služba, zapore cest in seveda najem Male Zake, da o darilih in nagradah za tekmovalce ne govorimo (spominske majice, nogavice, brisače, pokali, medalje …).«