V Supernovi Kamnik je že čas za velikonočno okrasitev. Lahko že opazimo razstavo pisanic, za katero so poskrbeli v Cambridgeu muzeju. Prav posebno praznovanje pa bo v petek, 18. aprila, ob 16. uri, ko velikonočni zajčki vabijo otroke k iskanju pirhov. Vse čaka sladko presenečenje.
Pričakovanje velike noči je tudi odlična priložnost, da predstavimo tradicijo tega najpomembnejšega krščanskega praznika.
Uvod v veliki teden predstavlja cvetna nedelja, ki ji pravimo tudi “cvetnica”. S cvetno nedeljo povezujemo tudi zelo staro šego. Ljudje so zbirali “sveto” rastlinje, ki naj bi jih varovalo pred strelo in drugimi naravnimi pojavi. V tednu pred cvetno nedeljo še danes ljudje kupujejo oljčne vejice, nekoč pa so starši otrokom naredili butarice iz pušpana ali obarvanih oblancev. V nedeljo se oljčne vejice in butarice odnesejo k bogoslužju, kjer duhovnik opravi obred blagoslova zelenja.
Slovenski običaji ob veliki noči
Veliki noči ponekod po Sloveniji pravijo tudi vuzem. Na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali, tretji dan, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Že od nekdaj velika noč v domove prinaša veselje in upanje.
Četrtek pred veliko nočjo je zadnji dan, ko je še dovoljeno opravljati dela na zemlji. Do takrat je treba opraviti tudi spomladansko čiščenje, saj mora biti hiša na veliko noč čista in pospravljena.
V soboto zjutraj je blagoslov ognja in vode s tlečo drevesno gobo, po blagoslovu so gospodinje začele s kuho, peko, barvanjem pirhov. V soboto je v cerkvah, ob kapelah, ob križu in drugih božjih znamenjih tudi blagoslov velikonočnih jedi, kamor spadajo:
- Velikonočna jajca ali pirhe. Nekoč so bili pirhi obarvani samo rdeče, saj so simbol vstajenja ali kaplje krvi, jajce pa predstavlja tudi vstajenje, danes pa so že različnih barv.
- Hren, ki simbolizira žeblje.
- Potica, ki simbolizira trnovo krono.
- Velikonočna šunka, ki simbolizira Kristusovo telo.
Te jedi lahko verniki pojejo šele v nedeljo zjutraj, razdelili pa se ga tudi med živali. Zajtrk je slovesen, poln hvaležnosti in spoštovanja. Po starem ljudskem običaju se velikonočni zajtrk začne tako, da oče, ki je glava družine, prvi pirh razdeli med vse družinske člane.
Simboli velike noči na Slovenskem
Najstarejša velikonočna jed na Slovenskem, ki izvira iz časov hude lakote, je “aleluja” ali repje. Šlo je za juho, pripravljeno iz posušenih repnih olupkov, ki jih je pred kuhanjem bilo treba namakati. V juhi se je znašel tudi kakšen krompir ali ajdova kaša, premožnejši ljudje pa so jo zabelili z domačimi ocvirki. Hrana velike noči bi morala biti čim bolj lahka, saj je po postu uživanje težke, mastne in obilne hrane preveč naporno za želodec.
Velikonočne jedi se v različnih pokrajinah med seboj zelo razlikujejo
Velikonočna jajca, hren, potica in velikonočna šunka so simbolične jedi, značilne za vso Slovenijo. Na Primorskem in v Istri za veliko noč pripravijo pinco, sladek kruh, ki spominja na potico, ponekod pa k blagoslovu nesejo tudi ‘nadevani želodec’ ali v testu pečeno gnjat.
Na velikonočni ponedeljek so potekale igre s pirhi
Igre s pirhi so velik del velikonočnih navad v Sloveniji. Najbolj znane igre so sekanje in zbijanje pirhov, pa tudi valicanje (trkljanje pirhov ob pirh, po grabljah ali po perivniku). Igram so prisostvovali tako otroci, kot tudi mladostniki in odrasli ljudje, igrali so jih v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek-
Pri trkljanju ali turčanju tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico ob špico ali peto ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Za igro so izbirali jajca s trdno lupino, ki so jih prepoznali po zvoku, ki je nastal, ko so z jajcem potrkali po zobeh. Pri igri je prihajalo tudi do goljufij. Večjo trdnost jajca so dosegli tako, da so ga izpihali in napolnili s smolo.
V 90. letih 20. stoletja je v Sloveniji ponovno postalo priljubljeno ciljanje pirhov, pri katerem tekmovalci v pirhe mečejo kovance. Odvisno od pravil igre morajo tekmovalci s kovancem prebiti pirh (kovanec mora pristati v pirhu), v nekaterih različicah igre morajo kovanec skriti pod lupino. Igre s pirhi so začele zamirati po 2. svetovni vojni.
Velikonočni zajček
Komercializacija se pozna tudi pri veliki noči. Velikonočni zajček izvira iz stare nemške zgodbe o materi, ki je bila siromašna in svojim otrokom ni mogla kupiti hrane oziroma daril. Znašla se je tako, da je pobarvala jajca, ki jih je skrila v grm, otrokom pa je povedala, da se v grmu skriva presenečenje. Ker se je v istem trenutku med pirhi pojavil zajec, so bili otroci prepričani, da jim je prav on prinesel darilo.
Dobre zgodbe se prepletajo v Supernovi Kamnik
Med sprehodom med policami v Supernovi Kamnik boste opazili veliko okraskov in rastlinja, s pomočjo katerega boste lažje pričarali slovesni čas. Ljubki okraski, zajčki in pisani vzorci bodo dodali praznični čar. Veliko je tudi živil, s pomočjo katerih se bo lahko miza šibila pod dobrotami.
Želimo vam vesele in doživete velikonočne praznike.
