Prejšnjo sredo in četrtek je Dom kulture Kamnik napolnilo živahno gledališko dogajanje. Na državnem srečanju otroških gledaliških skupin Slovenije se je zvrstilo 13 predstav, v katerih so nastopili otroci in mladostniki iz različnih krajev Slovenije. Oder so napolnili z energijo, domišljijo, humorjem, glasbo, gibanjem in zgodbami, ki so nagovorile tako vrstnike kot odraslo občinstvo.
Več kot 3000 otrok se je letos s svojimi predstavami in mentorji predstavilo na odrih po vsej Sloveniji. Na območni ravni je nastopilo približno 230 zasedb, na regijsko raven se jih je uvrstilo 71, izmed njih pa so bile izbrane skupine, ki so se predstavile na državnem srečanju. To je znova pokazalo, kako močno in raznoliko je otroško gledališko ustvarjanje v Sloveniji.
»Pravijo, da je svet en tak velik oder, na katerem nastopamo v različnih vlogah,« je ob odprtju srečanja poudarila povezovalka Ajda Sokler. Dodala je, da gledališki oder ponuja še nekaj več: možnost, da odkrijemo neznan svet, znano postavimo pod vprašaj ali pa ustvarimo čisto samosvoj, nov svet. »Gledališče je srečanje različnih pogledov, vprašanj in izkušenj, ki nas vabijo, da za trenutek stopimo v čevlje nekoga drugega,« je dejala.
Sreda: od Butalcev do mladostniških stisk
Sredino dogajanje so odprli mladi iz Gledališča Hiša, Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje in Kulturnega društva Teater Grosuplje s predstavo Butalci Frana Milčinskega. V duhoviti in živahni uprizoritvi so vaščani Butal iskali imenitno žival za svoj grb, ob tem pa se srečevali s številnimi značilno butalskimi zapleti. Predstava je s skupinsko igro, humorjem in znano literarno predlogo občinstvo popeljala v svet ljudske satire, ki še vedno deluje presenetljivo aktualno.
Sledila je predstava Muca Copatarica ali skrivnostno izginotje copat Šolskega gledališča 1 Osnovne šole Trbovlje. Dekleta so znano zgodbo Ele Peroci priredila v odrsko pripoved o neredu, odgovornosti in skupnem iskanju rešitve. V ospredju ni bila le zgodba o izgubljenih copatih, temveč tudi sodelovanje, skupinska dinamika in igrivost, s katerimi so mlade igralke ustvarile topel in prepoznaven otroški svet.
Skupina Menade z Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Podružnične šole Zgornja Ložnica, je nastopila s predstavo Piščanček Pik Marjana Mančka. Najmlajši gledališčniki so skozi Pikovo iskanje mame raziskovali različna čustva, bližino in toplino. Predstava je bila nežna, gibalno živahna in čustveno odprta, saj je otroke vodila skozi vprašanje, kje najti varnost, veselje in občutek sprejetosti.
Teater (nade)budnih z Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur se je predstavil s predstavo Živel sem dvakrat silneje, gledališkim poklonom Srečku Kosovelu. Mladi so se ob stoletnici pesnikove smrti poglobili v njegovo misel, humanizem in občutljiv pogled na svet. Predstava je pokazala, da lahko tudi osnovnošolci zrelo in prepričljivo nagovorijo zahtevnejšo literarno snov ter jo povežejo z vprašanji današnjega časa.
Gledališka skupina Osnovne šole Tržišče je s predstavo Zgube odprla izrazito mladostniške in družbeno-kritične teme. Avtorsko predstavo so napisala dekleta sama, v njej pa spregovorila o najstništvu, spletnih pritiskih, samopodobi, ločitvi staršev, ljubezenskih težavah in spletnem nasilju. Njihova zgodba je delovala iskreno prav zato, ker je nastala iz izkušenj in vprašanj mladih.
Sredin program je sklenila skupina TEATERboš z Osnovne šole Boštanj s predstavo 01110011 01110010 01100001 01101101. Predstava je z minimalnimi sredstvi, tremi telesi in izrazito odrsko prezenco raziskovala občutek sramu, izpostavljenosti in pogleda drugega. Skupina je svoj teater opisala kot hrupen, opazen, iskren in prvinski, kar se je odražalo tudi v njihovi neposredni in telesno izraziti igri.
Četrtek: pravljice, telefoni, modrost in dekliška moč
Četrtkovo srečanje je odprla Otroška dramska skupina KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora s predstavo Obtoženi volk. Znana pravljica o Rdeči kapici je zaživela kot sodna razprava, v kateri so pred gledalci nastopile priče in razpravljale o volčji krivdi. Predstava je bila duhovita, razgibana in domiselna, saj je otrokom omogočila, da znano zgodbo pogledajo z druge strani.
Gledališka skupina Kettejevci z Osnovne šole Dragotina Ketteja Novo mesto je nastopila s predstavo Besede. Avtorsko delo je nastalo ob sodelovanju učencev, ki so vanj prispevali svoje misli, ideje in osebne izkušnje. V ospredju so bili občutki neuspeha, primerjanja z drugimi, dvoma vase in iskanja spodbudnih besed. Predstava je poudarila, kako pomembno je, da nekdo vate verjame, še posebej takrat, ko sam skoraj obupaš.
Najmlajši člani skupine Pa-ra-ra-ra z Osnovne šole Rače so se predstavili s predstavo Kdaj, če ne zdaj, priredbo Muce Copatarice. Znano zgodbo so povezali z odsevi sodobne družbe, ekološko problematiko, pomanjkanjem časa in sodobnimi navadami. Predstava je ohranila igrivost izvirne pravljice, hkrati pa ji dodala svež, današnji pogled.
Gledališčni umetniki z Osnovne šole Gornji Petrovci so v predstavi Kje je telefon? spregovorili o eni najbolj prepoznavnih težav sodobnega otroštva – pretirani uporabi telefonov. V zgodbi telefoni iz vsakdana izrivajo igro, knjige in prijatelje, dogajanje pa spremljajo božičkovi škratje, ki se odločijo ukrepati. Predstava je na otrokom razumljiv način odprla vprašanje pristnega druženja in odnosov brez zaslonov.
Gledališka skupina Sončece iz PŠ Svečina in KUD Svečina je na oder prinesla svojo različico Muce Copatarice. Predstava je prepletla gledališko igro, gib, glasbo in sodelovanje med šolo ter kulturnim društvom. V zgodbi so poleg otrok nastopili tudi starši, kar je predstavi dodalo toplino, skupnostni značaj in igriv poudarek na redu, sodelovanju ter odgovornosti.
Skupina Fiagole z Osnovne šole ob Rinži in KUD Jazbec in partnerji je nastopila s predstavo Mravlje in drobtine modrosti. Mladi ustvarjalci so skozi mravljice in njihove vsakdanje dogodivščine odpirali velika življenjska vprašanja o sreči, prijateljstvu, vztrajnosti, potrpežljivosti in medsebojnih odnosih. Predstava je bila igriva, duhovita in premišljena, saj je otrokom približala filozofske teme na njim razumljiv način.
Četrtkov program so sklenile udeleženke Gledališke šole KPD Planina Sele s predstavo Pravljice po naše. V njej so dekleta preobrnila znane pravljične vzorce in pokazala, da lahko zgodbo rešijo tudi brez pogumnega viteza. V ospredje so stopile Flavija, njene sopotnice, kraljica in dekliška moč, predstava pa je s humorjem in samozavestjo sporočila, da lahko dekleta zgodbe pišejo po svoje.
Mentorji so ključni del otroškega gledališča
Strokovna spremljevalka Helena Šukljan je ob srečanju poudarila, da je približno 43 odstotkov predstav nastalo po avtorskih besedilih mentoric in mentorjev, ki so pri pisanju pogosto izhajali tudi iz otrok. Nekatera besedila so nastala z aktivno participacijo nastopajočih, redkeje pa so jih v celoti napisale osnovnošolke same. Tak proces je po njenem posebej dragocen, saj otrokom ne ponuja le nastopa, temveč tudi izkušnjo skupnega ustvarjanja.
»Iskanje materiala za predstavo skozi ustvarjalni proces in ne v že obstoječih literarnih delih je še posebej dragoceno, saj tak način dela sodelujočim prinese novo ustvarjalno izkušnjo ter vaje dodatno obogati,« je zapisala.
Predstave so se pogosto lotevale aktualnih tem, kot so uporaba telefonov, poplava negativnih novic in varnost na spletu, hkrati pa tudi večnih mladostniških vprašanj, kot so samopodoba, sprejetost v družbi, iskanje smisla, neuslišane ljubezni in družinske stiske. Pri mlajših skupinah so prevladovale priredbe znanih zgodb, ki pa so jih mentorji in otroci pogosto posodobili ter jim dodali sveže odrske rešitve.
Strokovna spremljevalka je posebej izpostavila tudi dobro artikulacijo in glasnost govora nastopajočih. Ob tem je dodala, da je pri mladih igralcih še naprej vredno razvijati odrski, a čim bolj naraven govor, več časa pa nameniti tudi oblikovanju likov, njihovih lastnosti, telesne drže in gibanja.
»Ključno vlogo pri tem, kako otroci doživljajo gledališče, imate mentorice in mentorji otroških gledaliških skupin, ki svojo ljubezen do gledališča – velikokrat tudi zunaj delovnega časa – prenašate na mlajše generacije,« je poudarila Katja Pave.
Tudi Jan Pirnat, svetovalec za lutkovno in gledališko dejavnost pri JSKD, je izpostavil pomen vseh sodelujočih mentorjev. »Vsi se zavedamo, da ustvarjate v najrazličnejših pogojih in tudi rezultati so najrazličnejši, ampak vedno krasni. Čestitati moramo čisto vsem skupinam, ki so se prijavile in se opogumile ter predstavile tudi na območnih srečanjih,« je dejal.
Kamnik kot oder mladostne ustvarjalnosti
V dveh dneh so bile podeljene srebrne plakete skupinam, ki so nastopile na regijskih srečanjih, ter zlate plakete skupinam, izbranim za nastop na državnem srečanju. Na sklepnem dnevu srečanja je plakete podelil župan Občine Kamnik Matej Slapar.
Kamnik je tako za dva dni postal stičišče mladostne ustvarjalnosti, gledališke domišljije in pogumnih odrskih nastopov. Občinstvo je mlade ustvarjalce spremljalo z zanimanjem in jih nagrajevalo z navdušenim aplavzom. Na koncu so otroci in mladostniki ponosno stali na odru – kot dokaz, da gledališče ni le predstava, temveč prostor sodelovanja, premisleka, igrivosti in osebne rasti.
