sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
DomovPogovoriKvatropirci: Skupina ima nov zagon

Kvatropirci: Skupina ima nov zagon

Eden je vzgojitelj v vrtcu, drugi dela doktorat na kemiji, tretji je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, želja četrtega je biti računalničar. A vse štiri druži ljubezen do glasbe, petja in ustvarjanja. To so Jure Jaklič iz Mengša, Matej Kocen iz Ljubljane in Kamničana Samo Kališnik ter Tomaž Krt; vsi štirje skupaj so Kvatropirci. Midva sva se pogovarjala s Samom in Tomažem tik pred nastopom skupine na Melodijah morja.

Najprej me zanima ime. Očitno gre za besedno igro besed kvartet in pivoljubci, pa kljub temu – kako je nastalo vaše ime, kdo se ga je spomnil?

Samo: V izboru smo imeli veliko imen, vsa niti niso za javnost, vendar nam niso bila všeč. Veliko smo premišljevali o tem, vsak od nas je podal ogromno predlogov, a nobeden ni bil primeren. Potem je Tomažev dober prijatelj …

Tomaž: Ja, Matic Urbanc iz Zgornjih Stranj, ki je moj dolgoletni prijatelj, še iz otroških dni. Pripovedoval sem mu, da se ne znajdemo z imenom, on pa je ustrelil – zakaj ne bi bili Kvatropirci? Radi pijete pivo in štirje ste. To je bilo to. Takoj smo potrdili ime Kvatropirci.

Pa ste res pivoljubci? Tudi danes smo v kamniškem pubu, ki je znano po ponudbi butičnih kamniških piv, pa nista naročila piva.

Samo: Ne, danes je dan za limonado, sicer pa še radi pijemo pivo, le Tomaž nekoliko manj.

Tomaž: Pred nekaj leti sem ugotovil, da mi gluten povzroča težave, zato je bilo pivo prva stvar, ki sem jo opustil. Nikoli ga nisem z užitkom pil; bil mi je všeč, ko sem bil žejen, zdaj pa raje kaj drugega spijem. Zaradi intolerance na gluten postanem kot nosečnica, zato sem se pivu odpovedal.

Samo: Z Juretom imava pa zelo rada pivo, to se že od nekdaj ve. Pa tudi naš novi basist Matej se je dobro vpeljal v pivopitje.

Kako ste se znašli v skupni zasedbi?

Tomaž: Vsi štirje smo peli v Mešanem pevskem zboru Odmev. Po nekem tekmovanju davnega leta 2011 smo stali za šankom in mrmrali znane hrvaške pesmi. Pa nismo znali besedil, zato smo se kar na hitro odločili, da ustanovimo skupino. Na začetku je bila vse skupaj bolj šala.

Samo: Ničesar nismo načrtovali. Želeli smo se dobivati še posebej, da ne bi peli samo v zboru, ampak bi vsak pel svoj glas, pa da bi kakšno pesem naštudirali, da bi lepo zvenelo, ne da se lovimo – en ni znal besedila, drugi ni vedel, kateri ton je. Odločili smo se, da začnemo vaditi in dejansko smo po koncu zborovskih vaj imeli še svoje.

Tomaž: Z Odmevom smo imeli vaje od sedmih do pol desetih zvečer, potem smo imeli še svoje do enih, pol dveh, dveh zjutraj. Gogo (Gorazd Zapušek, op. av.) se je vozil še v Celje domov. Je bilo kar pestro.

V začetku leta se je zgodila zamenjava v vaši skupini – zapustil vas je Gorazd Zapušek, ki je bil član zasedbe od vsega začetka, namesto njega je prišel Matej Kocen. Zakaj je prišlo do te spremembe?

Samo: Petje v skupini Kvatropirci je iz ljubiteljstva skoraj preraslo v službo. Zasedba nam vzame ogromno časa. Gogo je edini, ki je imel poleg Kvatropircev redno službo, kjer mora biti prisoten osem ur, in družino z dvema majhnima otrokoma, vse to pa je zelo težko uskladiti. Vsega je bilo preveč, ves prosti čas, ki bi ga moral preživeti z družino, smo mu ukradli Kvatropirci, zato se je odločil, da bo dal prednost družini. Čeprav ne poje več z nami, pa ostaja pomemben del Kvartoekipe, tudi letos se nam bo pridružil na tradicionalnem poletnem timbildingu na Krku.

Kako nov član v kvartetu, ki ni velika skupina, vpliva na celotno zasedbo in kako previdni ste bili pri samem izboru? Na kaj vse ste bili pozorni?

Tomaž: Imeli smo veliko srečo. Ko smo objavili oglas za avdicijo, je naš novi član Matej, ki je pred tem veliko pel v zborovskih zasedbah, začel razmišljati o preskoku iz klasike in zborovskega petja v zvrst, kjer začutiš energijo publike, kjer ljudje ploskajo od veselja. Videl je naš oglas in …

Samo: Po naključju je pred tem pomagal skupini, podobni naši, in ga je zagrabilo. Ko je videl oglas, je takoj poklical in nam poslal svoj življenjepis. Res se je potrudil.

Tomaž: Videlo se je, da hoče to početi. Poleg tega je tudi super pevec. Sicer smo se na avdiciji odločali med dvema, ampak smo nedvomno izbrali pravega.

Samo: Ali se človek ujame s skupino ali ne, se ne pokaže na začetku, potreben je čas, pomembno je karakterno ujemanje in ne zgolj pevsko. Mi smo se sedaj že precej dobro spoznali in smo zelo zadovoljni z izbiro. Mateja smo zelo hitro uvedli v delo skupine. Tri dni po avdiciji smo mu sporočili, da je sprejet in od takrat se vsak teden videvamo najmanj trikrat. Najmanj.

Tomaž: Dober je, da je zdržal tak tempo. Začel je iz nič in hitro dojel vse. Kvatropircem se je ravno v trenutku, ko je prišel, začelo najbolj dogajati. Letošnje leto je za nas zelo uspešno. Po mojem mnenju tudi zaradi Mateja. Njegov prihod je skupini dal nov zagon.

Skupaj z novim članom ste predstavili tudi novo pesem Ti si zame čokolada …

Tomaž: Ja, takoj je prišla Čokolada. V načrtu je bilo, da se nam Matej priključi aprila, da se lahko v miru nauči repertoar, ki ga imamo že precej veliko, pa da bo poleg nastopal še Gogo, stari basist, in bo menjava postopna.

Samo: Potem se je pa kar zgodilo. 3. januarja smo imeli avdicijo, naslednjo nedeljo smo že snemali videospot za pesem Ti si zame čokolada in 15. januarja smo imeli predstavitev videospota.

Tomaž: Za predstavitev je moral znati že precej pesmi, ki jih pojemo. In se je v tistem tednu naučil več kot trideset pesmi in jih tudi odpel – ni bilo vse perfektno, tako kot pri nas, ki že toliko časa pojemo skupaj, je bilo pa daleč nadpovprečno.

Samo: Ja, daleč nadpovprečno. Le malokdo bi to zmogel, sploh pa samoiniciativno.

Tomaž: Že če pogledamo sami sebe in se vprašamo – ali bi lahko prišel in to naredil? Dober je, res dober.

Pred dobrim mesecom je minilo pet let od vaše priredbe pesmi Moja, ki vas je izstrelila med glasbene zvezde. Je Moja zaradi tega posebej zapisana v vaši zasedbi?

Samo: Ja, ta je po mojem mnenju posebej zapisana. Tudi marsikateri nastop začnemo prav s to pesmijo in prav vsi nas poznajo po tej pesmi.

Tomaž: Pa tudi luštna pesem je, dobro zveni. Tudi če nekdo ne pozna naše izvedbe, pozna izvedbo Modrijanov in ga zaradi tega mogoče še bolj pritegne. Zdi se mi, da nas ni izstrelila med zvezde, smo pa bili opaženi.

Samo: Ta pesem nedvomno predstavlja prvo prelomnico v našem delu. Takrat smo stopili stopničko višje, potem je šlo pa še nekajkrat navzgor, da smo tukaj, kjer smo.

Pred vami je deloven začetek poletja, 6. julija s pesmijo Veter je vel nastopate na Melodijah morja in sonca. Kakšna so pričakovanja? Pred tremi leti ste na tem festivalu dobili nagrado občinstva za pesem Pesem, ki ste jo izvedli skupaj z Manco Špik, skupno ste zasedli drugo mesto.

Tomaž: Ja, res je, ta nastop je bil druga stopnička.

Samo: Potihem pričakujemo (Tomaž se začne smejati, op. av.) … no, po mojem mnenju vsak, ki sodeluje na festivalu, verjetno misli, da bo zmagal. Če ne verjameš v svojo pesem, potem udeležba nima smisla. Pesem sva napisala midva s Tomažem, besedilo je delo Damjana Pesariča v kombinaciji s Tomažem. Kot prvo smo ponosni, da smo sami ustvarili pesem. Kot drugo smo ponosni, da bomo nastopili sami, imeli bomo svoj nastop, nikomur se nismo priključili. Bili smo sprejeti in sedaj ciljamo na čim boljši rezultat. Če zmagamo, odlično, če pa …

Tomaž: Če pa bomo drugi, pa tudi nič hudega.

Kakšna je pesem?

Samo: Balada.

Tomaž: Ampak močna balada. Ni osladna.

Samo: Malo rockerska, taka, ki je mogoče od nas na prvo žogo ne bi pričakovali.

Tomaž: Ja, ampak na lep in močen način.

Samo: V bistvu je valček.

Vaš seznam sodelovanja z različnimi glasbenimi skupinami in posamezniki je precej obsežen – Klapa Kampanel, Čuki, Gašper Rifelj, Modrijani, Tomislav Bralič in Klapa Intrade, kot omenjeno Manca Špik in drugi. S kom je bilo najbolj prijetno sodelovati? Zakaj?

Tomaž: Z Manco nam je bilo luštno, veliko smo tudi skupaj nastopali. Na splošno pa se z vsemi zelo dobro razumemo.

Samo: Z Alyo smo tudi sodelovali in je bilo super. Z Evo Boto je bilo pa sploh fino, čeprav nimamo skupne pesmi. Z vsemi, s katerimi smo sodelovali, smo se dobro razumeli in se povezali.Vse spoštujemo in z vsemi z veseljem nastopamo. Nikogar ne morem izpostaviti, ker je bilo vedno super.

Tomaž: Tudi s Čuki je bilo super. Jožeta (Potrebuješa, op. av.) sem se na začetku malo bal (smeh), ampak sem potem videl, da je res v redu človek. Je osebnost. Točno ve, kaj hoče.

Se v bližnji prihodnosti obeta še kakšno sodelovanje z zvenečim glasbenim imenom?

Samo: Se, ampak še ne izdamo, s kom. Recimo samo, da se nam je uresničila dolgoletna velika želja.

Vidva, Samo in Tomaž, prihajata iz znanih kamniških glasbenih družin. Je bila vajina glasbena pot samoumevna ali so bile otroške oziroma mladostne želje usmerjene v kaj drugega?

Tomaž: Hotel sem biti računalničar. To je še vedno moja velika želja. Veliko se izobražujem, imel sem tudi službo na tem področju. Z računalništvom bi se rad ukvarjal na stara leta, sedaj pa zelo uživam, ko pojem, sem na odru, napišem dobro priredbo, ustvarim fino pesem. Vprašanje, kaj bi bilo z vsem tem, če bi bil računalničar. Zato je dobro, da sem del Kvatropircev, ostale stvari bodo že kasneje prišle na vrsto.

Samo: Meni je žal, da nisem študiral glasbe. Ati je bil električar in tudi pri meni je vse šlo v to smer. Hkrati nisem niti dobro vedel, kaj bi sploh počel, zato sem se najprej vpisal na gimnazijo, potem pa na fakulteto za elektrotehniko. Študij sem tudi končal. Konec koncev me to področje zanima, ampak če hočeš biti na enem področju dober, se mu moraš posvetiti. Nemogoče je biti profesionalen na več področjih. Če se hočem ukvarjati z glasbo, enostavno ne morem poleg tega početi nič drugega.

Tomaž: To muči tudi mene. Če bi se rad izboljšal in bi na primer en del svojega življenja posvetil stvari, ki ni petje, bi pri slednjem hitro nazadoval.

Samo: Tako se vedno vrnem v glasbo in na tem področju delam, vadim, sem vlagam svojo energijo.

Ste skupina štirih čednih fantov, kar je za žensko publiko recept za uspeh. Kaj pa zasebno? S čim se ukvarjate v življenju, kakšni ste, kaj radi počnete?

Tomaž: Letos smo se vsi začeli ukvarjati s športom. Moramo biti bolj fit. Sicer pa sam, kot sem že omenil, veliko časa posvetim računalništvu. Se učim in izobražujem. To rad počnem. V prostih trenutkih pa se rad usedem na vrt in mrmram v iskanju nove melodije. Drugega pa ni … aja, morje, morje, morje. (smeh)

Samo: Pa za božič jaslice … To je njegov fetiš. (smeh)

Tomaž: Ja, ob božiču jaslice postavim. To je obvezno. (smeh)

Kot skupina veliko nastopate tudi na porokah. Ali se tudi v skupini obeta kakšna poroka?

Tomaž: Jaz sem že poročen, tri leta bo letos septembra.

Samo: Obeta se, obeta, obeta … (smeh)

Tomaž: Naš Jure letos pričakuje naraščaj, tako da mogoče se pri njem obeta, samo nič ne vemo.

Samo: Vsi smo zasedeni.

Tomaž: Mogoče bo Matej.

Samo: Mogoče. Mogoče bom pa tudi jaz. Obeta se, obeta.

Tomaž: Tako kot vreme – bo. (smeh)

Samo: Bo. Enkrat bo. (smeh)

Kako usklajujete vsa povpraševanja? Ste zelo “vroča” in zaželena zasedba – ali je res, da včasih pojete tudi na petih ali celo več nastopih v enem dnevu?

Tomaž: Za usklajevanje je odgovoren naš Jure. Vsak v skupini ima svojo nalogo in to je njegova. Spoštujemo njegovo delo, ker ob vseh teh povpraševanjih, ki pridejo, je ogromno usklajevanja in organizacije. Jure, kapo dol!

Samo: Ne govorimo o eni ali dveh porokah, Jure jih je zmožen uskladiti še precej več. (smeh) Zaradi tega je kakšen dan prenatrpan, vozimo se z enega konca Slovenije na drugega, na cesti je pestro, zato imamo zadnje čase šoferja …

Tomaž: Ker je prenaporno. Začnemo ob desetih zjutraj in ob štirih zjutraj se vrnemo domov, vmes naredimo 800 kilometrov.

Kvatropirci

Koliko pomeni kvartetu, da ima Samo svoj glasbeni studio?

Samo: Ja, to je še ena stvar, s katero se poskušam čim več ukvarjati, kolikor mi pač čas dopušča. Večinoma je studio namenjen Kvatropircem in glasbenim kolegom …

Tomaž: Tako je bilo na začetku … da bo studio za nas. Potem pa je pri njem doma nastala ogromna soba, studio, ki je bil tudi tema diplomske naloge.

Samo: Ja, res je. Moj “home studio” je bila tema moje diplomske naloge, na kar sem precej ponosen. Pa tudi sicer je domači studio precejšnja prednost za skupino, ker lahko stvari v miru posnamemo doma, v svojem okolju in ambientu, ki smo ga vajeni in kjer nimamo treme. Prav tako sam posnamem marsikateri inštrument, kar je spet prednost za nas, predvsem finančna, ker ni treba vedno nekoga klicati, da snema za nas. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je studio kot tak ogromen denarni vložek in konec koncev sem sam finančno v precej slabšem položaju, kot bi bil sicer, ampak vseeno je tukaj tudi faktor veselja in motivacije, ko sam doma narediš precej profesionalen posnetek.

Če je Jure organizacijski oziroma operativni vodja zasedbe, kdo je strokovni oziroma glasbeni vodja?

Midva oba.

Pa se kaj kregata?

Samo: Ne, dopolnjujeva se. Kak komad napiše Tomaž, kakega pa jaz; če se enemu ustavi, drugi nadaljuje. Po navadi potem tisti, ki napisal priredbo določenega komada, na vajah tudi bolj korepetira. Ampak v generalnem oba pokomentirava naše izvajanje in na koncu pesem zveni, kot je treba.

Tomaž: Poleg tega si tudi svetujeva in večinoma tudi upoštevava te nasvete. Pozitivno sodelovanje.

Za Kvatropirce je značilno lepo in suvereno petje vsakega pevca posebej, po drugi strani pa zelo usklajena skupna barva in uigranost. Koliko delate na skupni igri, zvoku?

Tomaž: Nič ne delamo, do tega je prišlo z leti skupnega izvajanja.

Samo: Ja, premalo delamo na tem, čeprav je rezultat že tako precej dober. Na vajah, kot rečeno, pokomentiramo izvajanje in se dogovorimo za določeno dinamiko, vendar ne kompliciramo preveč. Dobro je, ker smo se v vseh teh letih skozi skupno prepevanje začutili in točno vemo, kaj bo kdo kje naredil in kako ga bomo drugi podprli.

Ko enakovredno pojete štiriglasje, ni prevladujoč nikogaršnji glas …

Samo: Tako se mi zdi tudi prav. Ni mi všeč, ko je v nekaterih skupinah vedno en sam v ospredju. Kvatropirci smo skupina štirih fantov in težimo k temu, da imamo vsi približno isto število solo vložkov. Sedaj se nam je pridružil Matej, ki je še toliko bolj suveren pevec, in tudi on bo imel svoje sole. Stremimo k čim večji enakovrednosti članov.

Katere inštrumente poleg Samota, ki je glasbeni multipraktik, igrajo člani zasedbe?

Samo: Tomaž igra klaviature oziroma orgle.

Tomaž: Pa kitaro malo brenkam, znam akorde.

Samo: Pa ukulele. Midva se malo menjava, odvisno od komada.

Tomaž: Samo obvlada, jaz pa samo malo igram. To je edina pravilna terminologija.

Samo: Matej je končal šest razredov klavirja, tako da bomo v prihodnosti uporabili tudi to.

Tomaž: Ja, Jure pa šest let klavirske harmonike.Čeprav trenutno ne zna zaigrati niti osnov, smo se zmenili, da bo obnovil svoje znanje, da bo lahko v kakšni pesmi zaigral solo. To je sedaj v načrtu.

Kakšni so še ostali načrti za prihodnost?

Samo: Jure je odgovoren za nastope na porokah, medtem ko smo ostale menedžerske posle predali kolegu Maticu Plevelu, tako da nas čaka precej lepih stvari. Spomladi bomo imeli koncertno turnejo po večjih kulturnih domovih.

Tomaž: Pa kakšen nov komad bomo še naredili.

Samo: To je pa samoumevno. Ne bomo se ustavili.

Tomaž: Več poudarka bo na najinem skupnem delu in naši lastni glasbi. Skupaj bova ustvarjala nove pesmi.

Mateja Štrajhar // Foto: Rok Deželak, RD2

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
17.5 ° C
19.2 °
16.9 °
89 %
2.6kmh
20 %
sre
27 °
čet
27 °
pet
24 °
sob
26 °
ned
18 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano