Slovenski smučarski skakalec Jernej Damjan že od leta 2003 tekmuje v svetovnem pokalu. Vsa leta je dosegal dobre rezultate, a svojo prvo zmago v svetovnem pokalu je dosegel lani v Saporu. Je član SSK Sam Ihan, letos pa prejemnik naziva športnika leta 2014 občine Domžale, hkrati pa v letošnji sezoni skupaj z ostalimi skakalci dosega vrhunske rezultate – tudi zato smo ga povabili na tokratni pogovor.Eva, kljub mladosti je za vami že nekaj let glasbene kariere. Ste si kot majhna deklica želeli takšne poti?
Pred kratkim ste prejeli naziv športnik leta 2014 občine Domžale. Kaj vam pomenijo tovrstne nagrade?
Vsaka nagrada, ki jo športnik preme, je, vsaj zame, dodatna potrditev mojega dobrega dela. Lepo je videti, da tudi drugi opazijo in znajo ceniti vse napore in odrekanja, ki prinesejo vrhunske rezultate.
Kako pa komentirate prav to nagrado, glede na to, da niste Domžalčan, v SSK Sam Ihan pa ste prestopili lani?
Glede na to pa, da imam bližje do Ihana kot do svojega prejšnjega kluba v Ljubljani, sem glede tega bolj Domžalčan kot Ljubljančan. V ihanski klub in tudi občino Domžale sem bil zelo lepo sprejet in sem počaščen, da me imajo za svojega. Bom z veseljem ostal Domžalčan.
Tudi vaš trener Simon Podreberšek je dobil posebno priznanje Občine Domžale za izjemne dosežke pri treniranju vrhunskih smučarskih skakalcev. Iz skakalne krize vam je pomagal prav on, kajne? Kako?
No, če se malo pohecam na prejšnje vprašanje, tudi on ni iz Domžal. Je pa človek, ki je verjel vame in mi pomagal vrniti se na pravo pot v smučarskih skokih. Kako? … To je pa skrivnost. Lahko rečem samo, da je bilo veliko energije in dela z moje in Simonove strani, predvsem pa sva oba verjela v to, kar delava.
Ste v času krize pomislili, da bi morda celo prenehali s skakanjem?
Ja, ta misel je definitivno prišla. Ko je športnik v krizi, iz katere ne vidi več izhoda, je to gotovo zadnja možnost.
Skačete že od leta 2002/2003, torej 13 let. Dolgo ste »na sceni« – se kdaj naveličate, imate vsega dovolj?
Uh, to pa ne bo držalo. V svetovnem pokalu sem od leta 2003, s skoki pa se ukvarjam od leta 1993. Ko je bila kriza, ja, vendar sem vesel, da je bila želja premagati krizo večja, kot postaviti smuči v kot.
Boste tudi vi tako dolgo vztrajali kot Noriaki Kasai? ☺ Kako komentirate njegovo tako dolgo kariero?
Če bo šlo vse lepo, zakaj pa ne. Vendar pa je to še tako daleč, da niti nočem razmišljati o tem. Moj naslednji večji cilj so naslednje olimpijske igre, potem pa bom videl, kako naprej. Predvsem si želim čim manj poškodb in še naprej tako zagnanost in motivacijo za delo, kot jo imam sedaj.
Ali ima zelena črta, ki jo v fazi leta sedaj vidite na dnu skakalnice, močan psihološki vpliv? Vam je všeč ali ne?
Ta črta je na tekmah zelo redka. To je praksa samo parih prizorišč. Iskreno je velikokrat niti ne opazim, se mi pa zdi zelo dobrodošla za gledalce, saj so z vsemi vetrovnimi dodatki skoki postali precej komplicirani za gledalce.
Ko čakate na skok v skakalnem stolpu, sedaj lahko vidite polete/skoke ostalih skakalcev – kako pa to vpliva na vašo pripravo?
To je pa že popolnoma psihološko vprašanje. Popolnoma odvisno od situacije, kdaj gledam, včasih tudi ne, se pa poskušam čim manj obremenjevati s tem, kako skačejo drugi, in se osredotočiti na sebe.
Na kaj pomislite v trenutku, ko se odrinete na letalnici?
Nič! To je rutina. Je pa skoraj nemogoče sestaviti misel v 0,001s.
Kakšne želje imate letos, kar se tiče poletov v Planici?
Predvsem si želim, da bi bilo vreme na strani skakalcev, da bi lahko resnično uživali v poletih. Drugače pa čim več navijačev, ki vedno naredijo Planico nekaj posebnega.
Ste kdaj poskusili skakati s starim načinom letenja (smuči skupaj, ne na V)? Kako vam je šlo?
Tudi to som že počeli na treningih. Iskreno, ne vem, zakaj so skakali tako, ker takoj začutiš, da je upora v zraku precej manj.
V svoji karieri ste že tretjič zamenjali smuči. Zakaj pride do menjave, kako pravzaprav poteka izbira znamke smuči? Kako čutite razliko med njimi?
Faktorjev za menjavo opreme je vedno veliko, se pa vedno poskuša najti tiste, ki ti najbolj ustrezajo. Z zadnjo menjavo na Sport 2000 sem zelo zadovoljen, tako s smučmi kot podporo osebja.
Kakšno je vaše mnenje o točkovni/vetrni izravnavi?
Pri skakalcih je veliko govora tudi o telesni teži. Kako jo vzdržujete? Imate posebno dieto – če ja, kakšno? Se kdaj pregrešite?
V zadnjih letih to sploh ni več problem, saj so mejo BMI dvignili na 21. Tako da je v mojem primeru sedaj zdrava prehrana povsem dovolj za vzdrževanje pravilne teže. Med sezono pa je moja večja težava imeti dovolj kilogramov, saj je tempo tako hud, da teh enostavno zmanjkuje.
Kdo je po vašem mnenju trenutno v Sloveniji največji up med mladimi v smučarskih skokih?
Iskreno, se mi tudi sanja ne. V Sloveniji je trenutno veliko mladih, ki skačejo in delajo dobro. Sistem dela z mladimi je odlično postavljen, zato mislim, da se nam bo kmalu v svetovnem pokalu pridružil tudi kakšen nov obraz. Ne vem pa točno, kaj so za vas mladi upi. Zame so to fantje, stari 15 let in manj.
S svojo pozitivno naravnanostjo in širokim nasmehom očarate marsikoga. Kako pa vam takšna ‘poza’ pomaga pri športu, pri motivaciji?
Vse težave se vedno lažje premaga z nasmehom – v športu ali vsakodnevnem življenju!
Slovenci smo se v zadnjem obdobju utrdili kot skakalna velesila. Kako druge reprezentance gledajo na slovenske skakalce? Je v zraku še kaj podcenjevanja zaradi naše majhnosti (sredstva, država sama …) ali vas že jemljejo resno?
Nikoli nas niso podcenjevali in so nas vedno jemali resno!
Kakšna je drugače energija med samimi skakalci, glede na to, da gre za individualen šport in so egoti (najbrž) kar visoko?
Cela karavana svetovnega pokala je kot ena mala družina in za velike egoiste ni prostora. Sem ter tja se tudi kakšen najde, vendar ne zdrži dolgo, saj te družba hitro osami.
Vam več pomeni posamična zmaga ali zmaga ekipe? Zakaj?
Nedvomno mi več pomeni posamična zmaga, ker je samo moja. Moram pa priznati, da zmagati je pa lepše na ekipnih tekmah, saj se takrat celotno moštvo veseli skupaj. Ti občutki so neprecenljivi.
Kdaj se sploh sprostite, glede na to, da ste zelo aktivni tako poleti s treningi in s poletno skakalno turnejo ter potem še z glavno zimsko sezono? Kaj takrat radi počnete?
Poskušam biti sproščen v vsakem trenutku, za prosti čas pa je res časa zelo malo. Tisto malo, kar ga imam, ga najraje izkoristim z družino. Dovolj je že to, da smo skupaj, še lepše pa je, kadar se lahko za dlje časa skupaj odpravimo kam na dopust.
Ste tudi zelo aktivni na družbenih omrežjih. So vam všeč?
Mislim, da ravno toliko kot vsakemu drugemu uporabniku v sodobnem svetu.
Na FB smo našli filmček vašega skoka s padalom iz letala, fotko vašega novega motorja … lahko rečemo, da imate radi adrenalin?
Hahaha, ja, definitivno imam rad adrenalin, vendar pa ne iščem skrajnosti.
Lani poleti ste postali oče deklici Niki? Kako se vam zdi? Vas je sedaj kaj bolj strah, ko sedite na zaletišču? Je odgovornost do življenja večja?
Popolnoma nasprotno! Sedaj je motivacija samo še večja. Skoki pa so zelo lep in varen šport.
Mateja Štrajhar
