nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
DomovPogovoriDaniel Artiček – Dane: Pesnik miru in vključevanja

Daniel Artiček – Dane: Pesnik miru in vključevanja

Kamniški kantavtor Daniel Artiček je lani izdal svojo pesniško zbirko Tempus Fugit – Čas beži, že četrto po vrsti, ki jo je pred kratkim predstavil v kamniški knjižnici. V svojih pesmih ne govori samo o minljivosti časa, ampak tudi o družbeno kritičnih temah ter o dojemanju samega sebe. Vsaka pesem je zgodba zase, kot je zgodba zase tudi njegovo življenje, katerega delček je predstavil tudi nam.


Delali ste kot gradbenik, grafični oblikovalec in bančnik, a kot ste se izrazili sami, ti poklici niso bili uglašeni na vašo dušo. Kako to, da ste se odločili za pisanje pesmi in za kantavtorstvo – in to pri svojih petdesetih?

Že v mladosti sem bil član številnih glasbenih skupin, kot so Rockovnjači, Ferenc Band, Replay, ansambel Pušeljc, Sibila in drugi. Nato sem z glasbo povsem prenehal. Leta 2012 sem se zaposlil v škofjeloškem Centru za slepe in slabovidne, kjer so pesmi začele nastajati kar same od sebe. Pisati sem začel brez namena in brez želje po uveljavitvi. Zapisoval sem svoje zamisli in večinoma so bile to – pesmi, obenem pa sem bil aktiven tudi kot prostovoljec v kamniškem Štacjonu. Konec leta sem imel že toliko gradiva, da sem izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vilibaldove povrstnice in nato leto kasneje še drugo z naslovom Sanjal sem. Ti dve zbirki razkrivata moje osebno življenje, moje želje in strahove, moje upanje in obžalovanje, pa tudi zgodbe ljudi, s katerimi sem se družil. Leta 2014 sem najprej, za spodbudo uporabnikom in za osebje v Štacjonu, na CSD-ju uglasbil pesem Štacjonske dile. To je bila osnova za nastanek zgoščenke Slep, ki je izšla leta 2015.

Kje dobite navdih za pisanje pesmi?

Navdih je vse in so vsi. Najdemo ga povsod: v mislih, dilemah, dejanjih, ljudeh, družbi in delu – treba si je le vzeti čas in stvari gledati, jih videti in jim prisluhniti. Pesem lahko zori tudi leta – ali pa samo nekaj minut. So dnevi, ko jih zapišem tudi po pet in več, in so obdobja, ko se s tem sploh ne ukvarjam, ker imam drugo delo. To pač ni nekaj, česar bi se lotil, na primer kot službe ali okopavanja vrta; skratka: to je  vse-časno početje. Vsega, o čemer bi pisal, je toliko, da to včasih preplavi um in da se je treba umiriti, se osredotočiti. Za to obstaja več načinov. Slike – megakoloriti moje žene Brigita so en način, njen nasmeh pa drug način. Moja žena je moja muza. Posvetil sem ji svojo tretjo pesniško zbirko z naslovom Kako si lepa, kjer tudi razkrivam svoje najbolj skrite notranje muke in dileme.

Kako bi opisali svojo zadnjo pesniško zbirko Tempus Fugit – Čas beži?

Ta pesniška zbirka je bolj odprta in tudi bolj kritična kot druge. Dovolil sem si sprostiti se, kar se kaže oziroma  vidi tudi v bolj uličnih, ljudskih besedah. Namen pesmi ni vulgarnost, kajti tudi če je pesem kritična, ne sme biti žaljiva. Pesmi v tej zbirki so odraz razpoloženja, trenutka, izkušnje in dogodkov, zato je vsaka pesem zgodba zase. Vse me učijo in umeščajo, tako v svojo samopodobo kot tudi v svet kot celoto.

V pesmih želim preseči tudi svoje lastne omejitve in nezrelost. V njih uporabljam tudi narečne besede; ker so moji starši s Štajerske, se v pesmih seveda pojavljajo tudi štajerske narečne besede.

Kaj pravzaprav pomeni naslov Čas beži?

Čas beži govori o zamujanju časa predvsem zaradi slabih stvari, recimo, čas porabljamo za zamere, namesto da bi ustvarili nekaj dobrega. S pesmimi želim preseči ujetost v težave in tegobe, najprej pri  sebi in nato še pri drugih. Zamere je treba preseči;  v nasprotnem primeru se nekoč zbudiš, star si 58 let in zaveš se, da se nekaterih stvari preprosto ne da več nadoknaditi. Čas pa beží, zato popravimo tisto, kar nas teží!

Nekateri pravijo, da se pesmi ne da pisati na računalnik. Kako jih zapisujete vi?

Veliko idej se mi porodi med sprehodi v okolici doma. Pesmi pišem tako, da jih snemam – se posnamem  na telefon in jih nato zapišem. Tako imam v telefonu že več kot 500 posnetkov svojega govora. Nekatere zapišem, nekaterih ne. Nekatere pesmi tudi uglasbim. Najdete jih na mojem Soundcloud profilu. O tem zapisovanju pesmi imam še ena zanimivo zgodbo. Z ženo živiva v Sovinji Peči, v stari kmečki hiši. Svojčas sva imela različne domače živali, tako da se je njihovo oglašanje slišalo na demo posnetkih, ki sem jih snemal doma. Šele pri pravem snemanju, v studiu Napoleon, je mojster zvoka Dušan Zore zaslišal neke čudne zvoke, to je kikirikanje in blejanje. Še danes se smejiva na ta račun.

Kaj vam pomeni pisanje pesmi?

Prvenstveno je pisanje pesmi način preseganja samega sebe, svojih predsodkov, lastnosti, stališč in vsega, kar me dela slabega. Vsekakor pa je to početje, ki je spontano; zgodi se, ko in če se zgodi, ali pa se ne zgodi. Na silo se tega ne da početi. Z vsako pesmijo postanem nekoliko boljši, pa najsi me tega nauči moja ali tvoja izkušnja. Sem po več kot 250 pesmih že super dober človek? Nikakor ne. Sem pa za kanček boljši kot nekoč in še naprej se trudim.

Menim, da je pisanje poezije dejansko ubeseditev osebne filozofije, pogleda na svet ali bolje – to je odraz sveta v moji notranjosti in obenem izraz, ki zori v duši ter se slednjič manifestira v besedi. Pesem je oseben in kultiviran odziv na vse, kar me obdaja, in ga ni moč posplošiti. Je moje premišljeno sprejemanje resničnosti, razmer, odnosov …, skratka okoliščin, v katerih živim in  živimo.

Kako so vas sprejeli v domači občini?

V Kamniku pogrešam malo več povezovanja. Obstajajo skupine umetnikov, ki se držijo same zase. Jaz sem eden od svobodnih umetnikov, nisem se, na primer, kalil v katerem od mnogih društev. Če nisi zraven od začetka, potem ne spadaš nikamor. Z nekaterimi sem se trudil povezati in v to sem vložil veliko energije, a na neki točki se vse ustavi. Zelo veliko pa mi pomeni, da je Občina Kamnik podprla izdajo moje zadnje knjige, moje zadnje pesniške zbirke, in da je moje pisanje prepoznalo in priznalo več poznavalcev in poznavalk poezije in jezika, kar se je potrdilo s predstavitvijo mojega dela v Kamniškem zborniku 2020 in povabilom k sodelovanju na Proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2022. To je vključevanje.

V svojih pesmih ste kritični do družbe. Kako gledate nanjo?

Zdi se mi, da vsi razmišljamo preveč konfliktno, premalo je medsebojnega razumevanja, tako med umetniki kot v družbi. V Sloveniji se moramo začeti sprejemati, preseči osebne interese in ustvariti drugačno družbo. Boljšo. O tem, da mora politika služiti narodu, pišem tudi v pesmih.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
0.1 ° C
1.5 °
-0.8 °
61 %
0.5kmh
75 %
ned
-1 °
pon
0 °
tor
1 °
sre
1 °
čet
2 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano