sobota, 26 novembra, 2022
-0.1 C
Kamnik
-0.1 C
Kamnik
sobota, 26 novembra, 2022
-0.1 C
Kamnik
sobota, 26 novembra, 2022
-0.1 C
Kamnik
sobota, 26 novembra, 2022
-0.1 C
Kamnik
sobota, 26 novembra, 2022
DomovPogovoriBoštjan Gorenc Pižama: Človek s črkami

Boštjan Gorenc Pižama: Človek s črkami

Zase pravi, da je človek s črkami, ker je vse, kar dela povezano s črkami: poznamo ga kot komika, pisca kolumn, scenarijev za stripe in ne nazadnje kot prevajalca. Še vedno ga lahko gledamo v predstavi 50 odtenkov njive, ki je prejšnji mesec doživela že 50. ponovitev. Zanimiv sogovornik, ki ne špara jezika.

Zakaj Pižama?

Nekoč sem šel do numerologinje in jo prosil, naj mi izračuna, kakšno ime potrebujem, da bom imel res košato brado in da bom imel intervju v Kamniških novicah. (smeh) In je uspelo!

Katera numerologinja pa je bila tako dobra? (smeh)

Ne morem povedati, zavezuje me zaveza k molčečnosti, sporazum o nerazkritju. (smeh)

Znanec je skupaj z vami obiskoval OŠ v Kranju. Pravi, da ste že kot otrok precej izstopali. Kakšni ste bili? Ste bili že takrat komik?

Na začetku sem izstopal, ker so se vsi spravljali name. Bil sem nesocializiran mulc, ki je prišel v novo družbo. Počasi je humor postal neke vrste obrambni mehanizem. Saj imamo vsi komiki čudno zgodbo, povod, zakaj se s tem ukvarjamo. Če imaš nestresno življenje, mislim, da se nikoli ne začneš namensko ukvarjati s tem.

Že v osnovni šoli sem požiral knjige, ustvarjal še nisem toliko, bolj preproste reči, npr. stripe. V petem razredu smo dobili ponavljavca, posedli so ga k meni, ker naj bi dobro vplival nanj. Potem se je končalo tako, da sem jaz dobro vplival nanj, ampak tudi on je dobro vplival name, malo sem se odtegnil. (smeh) Veliko smo se šalili, norca delali. Že takrat.

Boštjan Gorenc Pižama

Kdaj pa je humor postal bistven, kdaj ste vedeli, da je to to, da se s tem želite ukvarjati?

Saj še vedno ne vem, če je to to. Pri ustvarjanju je vedno prisotna senca dvoma, ki te grize: joj, ali sem v redu, je to sploh komu smešno? Živčen si, poskusiš s prvo šalo, se smejijo, pade ti kamen od srca. Potem pa spet znova.

Mislim, da je želja do ukvarjanja s humorjem prišla v srednji šoli. Po spletu naključij sem pristal v šolski predstavi. Povabili so me, naj naredim izbor glasbe. Potem pa se je edini igralec v predstavi prešolal na mednarodno maturo na Bežigrad, zato so prosili mene, če bi igral … sem in me je potegnilo noter. V tretjem letniku smo že naredili svojo predstavo, sami smo napisali tekst, zrežirali. Že takrat se je videlo, kaj bom delal, saj je šlo za parodijo z veliko referencami, nanašajoč se na pop kulturo. Kasneje sem skozi resen alternativni teater prišel do improlige, tam pa se je vse skupaj začelo zares.

Omenili ste, da ste že v osnovni šoli ustvarjali stripe. Se je takrat začela ljubezen do le-teh? Sedaj jih ustvarjate za Pil.

Ljubezen do stripov se je začela že prej, že kot mulec sem požiral Mikijeve zabavnike in vse, kar je bilo v Pilih. V osnovni šoli sem stripe tudi sam risal, ampak se je videlo, da mi ne gre – vse like sem znal narisati samo s profila, zato je bilo vse skupaj videti precej egipčansko. Tako sem ugotovil, da za risanje nisem, sem pa dober za pisanje scenarijev. Ko so me pred več kot sedmimi leti pri Pilu povabili k sodelovanju, z Matejem de Ceccom ustvarjava stripe že sedmo leto, sem bil takoj za. Biti del zapuščine vseh teh mladinskih striparjev, ki so ustvarjali za Pil! Poleg tega v zadnjem desetletju, pred Šnofijevo druščino, niti ni bilo veliko mladinskih striparjev. Pred dvema mesecema je izšla prva zbirka stripov z naslovom Škratovi štumfi, rjasti robot in šmentani šofer, v kateri so zbrani prvi trije letniki Pilovih stripov. Odzivi so fini.

Boštjan Gorenc Pižama

Ste raper, stand up komik, igralec, prevajalec. Kaj vam je najljubše?

Raper sem upokojen. Igralec pa ne morem reči, da sem … ne bi toliko raztezal tega, kar počnem. (smeh) Poznam svoje meje. Sem komik in prevajalec oz. rad uporabim izraz “človek s črkami”, ker vse, kar delam, je povezano z besedami, jezikom. Obe področji imam rad, upam, da se bom lahko še z obema dolgo časa ubadal.

Imate zelo prepoznaven slog, uporabljate stare, arhaične izraze in jih zanimivo vpletate v modern jezik.

Ja, to je tudi zaradi fantazijskih romanov, ki sem jih prevajal, in so zahtevali določeno patinizacijo, staranje besedila. Obenem pa rad raziskujem jezik, iščem, kaj pomenijo stari izrazi, besede, ki so že pozabljene. Počasi razmišljam, da bi s kolegi naredili ligo za ponovno oživitev določenih besed. (smeh)

Je biti komik plus za prevajalca oz. obratno?

Ja. Dejstvo, da sem komik, pomaga pri prevodih otroških knjig, ki so polne humorja. Ko prevajam za mlade bralce, prevod postavljam v fiktivno slovensko okolje, zato je treba najti kulturne vzporednice npr. z Ameriko, Anglijo, kjer se dogaja originalna pripoved. Moram najti nekaj, s čimer se identificirajo mladi slovenski bralci. Da lahko prepoznajo in dojamejo šalo. Pri tem pomaga znanje, kako šale funkcionirajo, kako jih sestaviti v prevodu.

Jasno pa, ko prevajam, ko mi besede letajo po možganih, tudi dobim idejo za kakšno šalo.

Vaši prevodi dobivajo številne pohvale. Tudi avtor George R. R. Martin, čigar knjige ste prevedli, se vam je zahvalil, ker ste dojeli bistvo in pravilno prevedli izraze v njegovih fantazijskih delih?

Ja, v Franciji so mu krvovolke spremenili v volkodlake. V Italiji pa se je prevajalec odločil, da je prizor, ko najdejo krvovolkuljo, ki jo je ubil jelen s svojim rogom, premalo fantazijski in je jelena spremenil v samoroga. Ampak tako jelen kot krvovolk sta grba dveh velikih hiš v knjigi in gre za simbolno dejanje.

Boštjan Gorenc Pižama

Ko prevajate, najprej preberete celo knjigo in se šele potem lotite prevoda?

Najprej celo besedilo vnesem v google translate, potem pa samo vejice popravim. (smeh) To je moja skrivnost.

Ja, preberem enkrat, dvakrat, trikrat … no, pri Martinu, kjer knjige obsegajo 1000 strani, samo enkrat. Njegov slog imam že v prstu in se mi ni treba posebej privajati nanj, lahko se usedem kadarkoli in začnem prevajati.

S prevodom knjige Dobra znamenja ste se leta 2012 uvrstili na častni listo IBBY. Kaj to pomeni?

Gre za pohvalo, ki sem jo dobil od drugih knjižnih ustvarjalcev. Torej, ne samo bralci, ampak tudi stroka prepoznava dobro delo. IBBY, to je mednarodno društvo za književnost za mlade, ima vsaki dve leti srečanja, kjer podelijo častne listine. Vsaka država zase izbere pisateljico oz. pisatelja, ilustratorko oz. ilustratorja in prevajalko oz. prevajalca, ki se je v zadnjih letih res izkazal. Takrat so izbrali mene za prevod knjige Dobra znamenja. Sicer gre za crossover roman, ki ni samo mladinski, lahko ga berejo tudi odrasli, po mojem mnenju je še celo bolj odrasel kot mladinski. Ampak je super, da so prepoznali inovacije, ki so bile v knjigi. Ustvariti sem moral hibridni jezik, mešanico med slovenščino 17. stoletja in sodobno slovenščino. Za boljše razumevanje sem moral osvežiti staro slovenščino. Prebral sem Dalmatinovo Biblijo, naučil sem se brati in pisati Bohoričico. Prebral sem polno časnikov iz 19. stoletja.

Kako to, da si se odločil za študij angleškega jezika, če te tako zanima slovenski jezik?

Ne vem, imel sem idealistične predstave o samem sebi kot učitelju iz Društva mrtvih pesnikov, ki ga je igral Robin Williams. (smeh) Kasneje sem ugotovil, da me prevajanje rahlo bolj zanima in sem vesel, da mi je uspelo uiti iz prosvete.

Ta mesec ste uprizorili 50. izvedbo 50 odtenkov njive. Ko ste delali scenarij, ste si mislili, da boste prišli do petdesetke?

Pričakoval sem dvajset, trideset ponovitev, ampak sedaj se zadeva kar nadaljuje.

Ali svoje stand up nastope analizirate? Je 50. predstava drugačna, kot je bila prva? Ali jih posodabljate?

Ja, zadeve, ki niso več tako aktualne, nadomestim. Temelji in zgradba ostajajo enaki, spreminjajo se malenkosti, dodajam nove aktualne šale, teme.

Boštjan Gorenc Pižama

Se vam je že kdaj zgodilo, da šala, ki je bila všeč vam, na odru ni bila dobro sprejeta? Kaj ste naredili?

Ja. Greš naprej. Ko ustvarjaš, premišljuješ, se sprašuješ … mogoče bi jo moral povedati drugače. Poskusiš drugič, tretjič. In ti uspe. Tudi ko imaš dobro idejo, moraš najti pravi kot, pod katerim jo predstaviš. Npr. imam kos o peharju suhih hrušk, ki je nastajal dve leti. Imel sem idejo, kaj hočem, kaj bo končna poanta, ampak nisem vedel, kako priti do tja. Tako sem poskusil enkrat, a ni bilo dobro sprejeto, zato sem jo za pol leta pospravil v predal. Potem sem zopet poskusil, pa še vedno ni šlo. Nato sem v več poskusih ugotovil, kako jo sestaviti in kaj narediti, da res deluje. Včasih se zgodi, da poveš šalo, ki je prej tridesetkrat delovala, enkrat pa ne. Ampak v takih primerih veš, da je to izjema.

Sedaj imam na voljo toliko materiala, da če gre za klasični stand up nastop, malo potipam občinstvo, da vidim, katere šale so jim všeč, katere ne. Na podlagi tega se odločim … pri tem občinstvu bom bolj zadržan, šale ne bodo tako brutalne.

Ima vlogo tipanja občinstva tudi stand up komik Tomaž Stanovnik, ki v 50 odtenkov njive nastopi pred vami?

Ja. Pri eni od njegovih šal oba čakava odziv. In glede na tega točno veva, v katero smer lahko greva. Če je smeh in aplavz, potem veva, da lahko uporabiva hude šale. Če smeha ni, vseeno počasi malo še poskusiš, ampak če ne gre, potem odnehaš.

Ste se že kdaj zaštrikali na odru?

Ja, sredi predstave se spomniš, da si nekaj pozabil. In potem pač napelješ na to, rečeš … veste, nekaj sem se spomnil, tole sem vam še hotel povedati. Včasih pač ne poveš. Zgodi se tudi, da ko sproti razmišljaš, se jezik zaplete. V predstavi imam hamburger z jajco ali hamburger z jajčko, spreminjam besedo. In se mi je zgodilo, da sem rekel hamburger z jajčo.

Ste že kdaj nastopali v tujini?

Sem, na Hrvaškem in v Angliji. Moji nastopi bazirajo na popkulturnem in kulturnem izročilu. Ne morem verjeti, da sem za besedo popkulturno uporabil besedo izročilo. (smeh) Gre za besedne igre, za nanosnice na osebe, dogajanja iz slovenske kulture, ki se jih ne da prevesti. Tako da moram narediti malo več uvoda, da tujci razumejo moje šale. Zato sem se bolj usmeril na nastope za Slovence v tujini.

Vam je bolj všeč nastopati sam ali v skupini? Videli smo vas nastopati z ostalimi komiki na prvem “roastu” na televiziji.

“Roast” je pač skupinska zadeva, kjer se šalimo na račun drugega, tudi zelo grobo.

Sicer pa rad nastopam z drugimi. Tomaž Stanovnik redno odpira moje predstave. Rad dam možnost manj uveljavljenim komikom.

Ste mogoče kdaj užaljeni zaradi neposrednosti šal, zbadljivk v skupinskih nastopih, kot so bile na “roastu”?

Ne. Vem, da gre za šalo. Bolj sem zavisten. Mislim si – zakaj se nisem sam tega spomnil? To je poglavitno čustvo – zavist.

Če bi si lahko sami izbrali občinstvo, koga bi dali v prvo vrsto?

Ljudi, ki bi imeli v rokah kozarce z zelo dolgimi slamicami. Da bi lahko vmes malo srknil. (smeh)

Ste tudi pisec kolumen, kaj še?

S kolegom Anžetom, ki je vodja mreže apparatus.si, delava dvotedenski podcast Glave o pop kulturi, predvsem o televiziji. Začelo se je s komentiranjem nadaljevanke Igra prestolov. Komentirava pa tudi nadaljevanke, filme, igre, stripe. Fino je, z gosti se zabavamo, obstaja grob scenarij, veliko pa improviziramo.

Pravite, da ste od malih nog zaljubljeni v jezik. V kateri vidik jezika? V celoto, slovnico, jezik v povezavi s kulturo, narodom …?

Prekajeni goveji, ta mi je najljubši. (smeh)

Etimologija me zelo zanima. Zakaj so neke besede, kako nastajajo, iz česa izhaja določen izraz, kako nastanejo idiomi, npr. zakaj se reče, da si nekoga opeharil? Ker so včasih ženske pod obleko skrile pehar – s tem so prepričale moškega, da so zanosile, in ta se je poročil z njimi.

Zanimivo je, kakšno izrazoslovje ima narod razvit. Npr. ko sem prevajal Martinove knjige, sem videl, da zaradi tega, ker nismo imeli zelo razvitega viteštva, tudi nimamo podrobnega izrazja, medtem ko imajo Angleži za vsak del konjskega oklepa svoje poimenovanje, ki ni enako tistemu za človeški oklepu. V takih primerih pač bolj opisno razložim zadevo. Ampak ko je pa treba v slovenščini povedati, da je bil nekdo pijan, imamo pa sinonimov, kot jih hočeš. (smeh)

Najljubša beseda pa je?

Žmoht. Ker že zveni tako. Že ko jo izrečeš … ž in m sta tako bogata glasova. Že zven poudarja pomen.

Mateja Štrajhar

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
fog
-0.1 ° C
2.5 °
-0.1 °
100 %
1.5kmh
100 %
sob
8 °
ned
7 °
pon
5 °
tor
5 °
sre
5 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano