Kamniški vrh (1259 m), znan po znameniti Kamniški roži, precej strm, saj ob premagovanju strmine ves čas grizeš kolena – moj mož bi rekel, da ves čas samo “štajga”. Če sem iskrena, ga občudujem, pogledujem proti “Roži”, a imam odpor podati se nanj. Turobna sobota, v dolini nas obdaja megla, v hribih sonce, inverzija, kot je to značilno za jesenske dni, pa si rečem: »Ne grem na Kamniški vrh, ampak na sosednjo Planjavo (1243 m) in do planine Osredek!« Planina se nahaja med Krvavcem in Kamniškim vrhom, na njej so tudi pastirske hiše. Ko se iz Planjave spuščamo proti planini Osredek, se nam odpre prečudovit razgled na Kamniški vrh, Veliko planino, Krvavec ter na Kamniško-Savinjske Alpe.
Kamniško ali Slevško rožo so domačini poimenovali Roža, ker spominja na šopek rož. Včasih je Roža burila domišljijo. Po ljudskem izročilu naj bi pod njo kopali zlato, vendar ga je bilo samo za moštranco v cerkvi v Stranjah. Druga zgodba pa krivdo pripisuje zmaju, ki naj bi živel v hribu. Ko je zmaj skočil iz zemlje, se je ta za njim udrla, tako da je nastal kamniti plaz. (https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/kamniski-vrh-6)
Kako pa so nastale Kamniške planine?
Nekoč v starih časih je živel ukletnik, ki ga ni mogel nihče rešiti. Nenehno je valil kamenje in zato je bil ljudem v veliko nadlogo. Imeli pa so tudi neko staro knjigo, v kateri je bilo zapisano, da bi voda narasla in vse poplavila, če bi ljudje ukletnika pregnali v vodo; če pa bi ga vrgli v ogenj, bi ogenj vse požgal. V tej stiski je ljudem prišel na pomoč star puščavnik. Ta je pregnal ukletnika v neobljuden kraj, kjer je lahko brez škode valil kamenje. Tam je potem nosil in valil kamenje dolgo, dolgo let. V dolgem času je nanosil toliko kamenja, da so nastale planine. To so Kamniške planine. Ukletnik pa, če se še ni naveličal, še zdaj vali kamenje. (Vir: Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler)
Iz Kamnika nas pot pelje proti Stahovici. Takoj za tablo Stahovica se usmerimo levo proti Županjim Njivam, Bistričici, proti Klemenčevemu, kjer se takoj za tablo Klemenčevo usmerimo desno čez most proti zaselku Slevo. Peljemo se mimo hiš in za zaselkom je kamnolom, kjer lahko parkiramo. Od tu nadaljujemo peš proti Kamniškemu vrhu, pot se takoj ostro strmo vzpne. Hodimo po levi strani “Rože”. Pot nas pripelje do Planjave, kjer je tudi vzletišče jadralnih padalcev. Nato nadaljujemo proti planini Osredek, ki nekaj časa vodi po grebenu, nato se spusti v gozd in v kakšnih 30 minutah smo na planini. Na klopcah malo posedimo, prečudovit kraj za malo počitka in občudovanje narave, kjer ni veliko ljudi. Od tu se vrnemo nazaj proti izhodišču. Opisana pot je krožna, na nekaterih delih označena, ne pa povsod, zato je potrebno nekoliko orientacije.
Izhodišče: kamnolom Slevo (650 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 3–4 ure
Najprimernejši čas: spomladanski ali jesenski letni čas
Časa vožnje: 20 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
, znan po znameniti Kamniški roži, precej strm, saj ob premagovanju strmine ves čas grizeš kolena – moj mož bi rekel, da ves čas samo "štajga". Če sem iskrena, ga občudujem, pogledujem proti "Roži", a imam odpor podati se nanj. Turobna sobota, v dolini nas obdaja megla, v hribih sonce, inverzija, kot je to značilno za jesenske dni, pa si rečem: »Ne grem na Kamniški vrh, ampak na sosednjo Planjavo (1243 m) in do planine Osredek!« Planina se nahaja med Krvavcem in Kamniškim vrhom, na njej so tudi pastirske hiše. Ko se iz Planjave spuščamo proti planini Osredek, se nam odpre prečudovit razgled na Kamniški vrh, Veliko planino, Krvavec ter na Kamniško-Savinjske Alpe.){kind=link}