V trzinskem kulturnem društvu letos praznujejo stoletnico delovanja, ki jo bodo obeležili s številnimi prireditvami. Prva je bila že včeraj popoldan, ko so v Centru Ivana Hribarja Trzin odprli razstavo, ki je obudila številne spomine, nekatere tudi precej oddaljene, na gledališko dejavnost Trzina zadnjih sto let.
Kako se je njen oče doma pred pečjo pripravljal na predstave in mamo spraševal, če je videti v redu, je povedala častna občanka Občine Trzin Joži Valenčak, medtem ko se je častni občan Janez Štebe spomnil, da so po drugi svetovni vojni sprva igrali v baraki v kamnolomu, kasneje pa so se preselili v obnovljeno dvorano, a ker niso imeli ogrevanja, so se hodili gret kar v sosednjo pekarno. »Ko si bil na vrsti, so te poklicali in si šel na oder odigrat svoj del,« se je spomnil Štebe. Ja, v sto letih se nabere veliko lepih zgodb in zanimivih spominov.
Zbrane obiskovalce je pozdravil trzinski župan Peter Ložar, tudi sam dolgoletni član trzinskega KUD Franc Kotar, hkrati pa je navedel še nekaj osnovnih zgodovinskih mejnikov: »Čeprav je gledališka dejavnost Trzincev segala že v čas pred prvo svetovno vojno, je njen uradni začetek v letu 1923, ko je bilo ustanovljeno Nepolitično izobraževalno društvo Trzin. Na začetku so se igre uprizarjale pod kozolci in občasno v osnovni šoli, nato pa je dozorela odločitev, da se postavi kulturni dom. Ta je svoja vrata odprl leta 1931 in v njem od takrat bolj ali manj neprekinjeno deluje kulturno društvo pod različnimi imeni. Pri gradnji kulturnega doma je sodelovalo kar 449 Trzincev, kar je krepko več kot polovica vseh takratnih krajanov, in to veliko pove o pripadnosti kulturnemu društvu. Ker se je nato vsako leto na trzinskem odru zvrstilo kar nekaj premier dramskih del, bi tu omenil samo prvo iz leta 1923, Krivoprisežnik, in predstavo Divji lovec kot prvo v novem kulturnem domu.«
V prvem obdobju delovanja so v društvu prevladovale režiserke, med njimi je bila najbolj znana Marjanca Ručigaj, na leto pa so ustvarili tudi po deset premier. Druga svetovna vojna in požig kulturnega doma sta malenkost zaustavila ta tempo, vendar je obnova sledila takoj po vojni in s tem se je nadaljevala tudi trzinska gledališka dejavnost. Danes v društvu deluje več skupin, tako otroških in študentskih kot odraslih, prav tako pa člani društva organizirajo še potopisna predavanja in literarne večere ter festival Trznfest, sodelujejo pa tudi pri organizaciji občinskih prireditev in proslav. Zadnje desetletje je društvu poleg vseh ostalih priznanj prineslo tudi štiri nagrade na Linhartovemu srečanju in Severjevo nagrado za glavno moško vlogo Anžetu Zupancu. Epidemija covida-19 je za društvo predstavljala težko obdobje, saj je njihova dejavnost v precejšnji meri zamrla, a zato so člani v tem času več energije posvetili obnovi stavbe kulturnega doma, tako da društvo danes, ob stoletnici domuje v lepo urejenih prostorih. »KUD Franc Kotar, kot se društvo uradno imenuje od leta 1971, je vedno bilo nosilec kulturne dejavnosti v Trzinu. Uspešno konkurira sodobnim medijem in s svojo edinstvenostjo ter odprtostjo za nove izzive premika mejnike in postavlja standarde tako v bližnji okolici kot v slovenskem merilu,« je za konec poudaril Ložar.
Gledališke predstave, koncert, delavnica …
Ob stoletnici so v društvo pripravili raznovrstno dogajanje. Tako bo že jutri zvečer ob 20. uri v trzinskem kulturnem domu gledališka predstava Dogodek v mestu Gogi, v torek, 18. aprila, ob 18. uri družinska predstava show skupine Burka o jezičnem dohtarju, v četrtek, 20. aprila, ob 20. uri gledališka predstava gledališke skupine Hlodi Salto mortale, v petek, 5. maja, ob 18. uri gledališka delavnica Method acting, v torek 9. maja, ob 19. uri proslava ob 100-letnici s podelitvijo priznanj in v soboto, 27. maja, ob 20. uri koncert skupine Orlek.
