V Kulturnem domu Groblje je bil petkov večer posvečen ljudski pesmi. Na Območni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev-Odsev se je predstavilo deset sestavov iz območnih izpostav JSKD Kamnik in Domžale, pridružili pa sta se tudi dve skupini z radovljiškega območja. Vsaka skupina je na svoj način predstavila slovensko ljudsko pesem in pokazala, da tradicija še vedno živi. Nastopi so bili raznoliki – vokalni, instrumentalni ali pa preplet obojega.

Ljudske pesmi v sebi skrivajo mnogo modrosti, pogosto podane tudi na šaljiv način. Predvsem pa govorijo o nekdanjih časih, o tradicijah in običajih. Dvanajst sestavov je na tokratnem srečanju pričaralo podobe preteklega življenja in obiskovalce vrnilo v čase, ko je bilo življenje teklo v drugačnih ritmih. »Napev je odsev krajev in ljudi preteklosti ter aktualnega trenutka, v tem pregledu pa vzklije vsa žlahtnost našega značaja in povezanosti. Vsaka pesem ima svoj značaj, skupaj pa tvorijo bogato slovensko izročilo,« je revijo opisala Ajda Sokler, povezovalka večera. Nastope je spremljala strokovna spremljevalka Jasna Žitnik Remic.

Prve so na oder stopile Predice, ki že več kot dve desetletji bogatijo dogajanje v svoji domači občini in širše. Za nastop na petkovi reviji so pripravile tri pesmi, ki prikazujejo različne plati ljubezenskega odnosa. V pesmi Aj si imela fant sprašuje dekle o nekdanji ljubezni, igriva Evica govori o mladostni razigranosti, Dekle je zajemala vodo pa o prvih ljubeznih.

Tone Malenšek in Majda Novak nastopata skupaj že osem let. Zapela sta dve slovenski ljudski pesmi. Kot prvo sta zapela Mrzel veter tebe žene, ki govori o boju z naravo, kot drugo pa Rože je na vrtu plela, pesem o minljivosti.

Duo S. P. sestavljata orgličar Silvo Girandon iz Domžal in citrar Peter Napret iz Žalca. Redno nastopata na številnih srečanjih ljudskih godcev, kjer prepletata vokalno in instrumentalno izvedbo. Na tokratni prireditvi sta predstavila tri pesmi – Pri farni cerkvici, izbor pesmi Venček veselih ter belokranjsko ljudsko Pobelelo polje.

Tri dame, ki sestavljajo Trecet folklornega društva Groblje vsako leto  pripravijo koncert ljudskega petja z naslovom V Domžalah je fletno. Tema letošnjega izbora pesmi je bila šaljivost. Najprej so zapeli pesem Stara mati kara me, ki s hudomušnimi verzi prinaša modrost starejših o vzgoji otrok. Pesem Moja žena pa je taka govori o zakonskem vsakdanu, Štručkova pa v sebi skriva resnico s ščepcem humorja in kančkom ironije.

Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale deluje že od leta 1960. Več kot 35 let jih je vodil Stane Habe, zdaj pa zbor ohranja in širi ljudsko izročilo pod vodstvom Marike Haler. Pesem, ki govori o večernem druženju, Drevi pa grem na vas, je priredil Miha Haler. Nato so zapeli pesem, polno ljudskih modrosti in šaljivosti Zvedel sem nekaj novega, zaključili pa s pesmijo iz Cerkelj na Gorenjskem Zmeraj sem si mislu, ki z živahnostjo in spevnostjo vedno očara občinstvo.

Pevsko skupino Šole zdravja Domžale že šesto leto vodi Andreja Polanec. Radi nastopijo v vrtcih in domovih za starejše, kjer z veseljem zapojejo tudi skupaj. Pojejo tudi na praznovanjih. V petkovem večeru so zapele Ena ptička priletela je, o pomladi pa so pele tudi v pesmi Prišla bo skor pomlad. V zadnji pesmi pa so prepevale o pogostih motivih v ljudskih pesmih, in sicer samoti, hrepenenju fanta in dekleta. Naslov te skladbe je Doli v kraju sama zase.

V Mešanem pevskem zboru Svoboda Mengeš pojejo že več kot petdeset let. Pevci in pevke imajo za seboj številne nastope ter redno sodelujejo tudi s folklorno skupino. Od junija jih vodi Karla Urh. Na srečanju so se predstavili s tremi pesmimi, ki so se nekoč pele ob dolgih zimskih večerih, ko so se ljudje zbirali ob ognjišču. Na reviji so kot prvi zapeli pesem Kukavica, nato koroško ljudsko pesem Ta drumlca je zvomlana, ki prinaša poetično podobo ljubezni in hrepenenja. Kot zadnjo pa so izvedli narodnozabavno pesem, ki je že skoraj ponarodela – Ne prižigaj luči.

Ženski pevski zbor Stane Habe vodi Andreja Polanec. Pevke sodelujejo s Tomažem Habetom, avtorjem vseh treh priredb, s katerimi so se tokrat predstavile. Zapele so pesem iz nadiške doline Beri, beri rožmarin, belokranjsko ljudsko Tri ptičice ter zaključile s pesmijo Kadar boš na rajžo šel.

Skupina Glas ljudstva iz Srednje vasi v Bohinju je bila ustanovljena pred devetimi leti. Od takrat se je zamenjalo že skoraj vse članstvo, danes pa jo sestavljajo mladi fantje, ki zvesto ohranjajo slovensko pevsko tradicijo. Na srečanju so zapeli tri skladbe, vse tesno povezane z ljudskim izročilom: v pesmi Pobič sem star šele osemnajst let mladenič odhaja v vojsko, v pesmi Snoč sem eno pošto dobil se prepletata fantovsko hrepenenje in dekletovi dvomi, pesem Na polj je vrtec ograjen pa govori o svatovski tradiciji.

Citrarska skupina Notice že 12 let ohranja tradicijo citer, ki so bile nekoč prisotne v številnih domžalskih domovih. Skupino od začetka vodi Peter Napret. Na tokratni prireditvi so zaigrali Ta dolgi venček in z njim povezali šest ljudskih pesmi. Začeli so s počasnejšimi skladbami, zaključili pa s hitrejšimi in zahtevnejšimi skladbami.

Tuhinjski godci so lani praznovali desetletnico delovanja in ob tej priložnosti izdali svojo prvo zgoščenko. Njihova zgodba se je začela na koru v cerkvi v Šmartnem pri Tuhinju, Zasedba poje štiriglasno, brez not, kot ena redkih na Gorenjskem, ki še ohranja to dragoceno tradicijo. Za letošnjo revijo so izbrali napeve, ki so se nekoč peli ob varovanju mrliča. Pevci so predstavili pesem o ljubezni, smrti in bolečini ter pesem, ki nosi misel o minljivosti. Nastop so posvetili Binetu Piršu, ki je zaslužen za začetek njihove skupine. Izvedli so pesmi Če si živ, Anzel, al’ mrtov,  temačno pesem o ljubezni in bolečino, ki govori o žalovanju, in Fantič je hodil globoko o vas, ki nosi misel o minljivosti.

Kot zadnji so nastopili Šuštarji, ki so godci v Odrasli folklorni skupini Ribno. Kot predani varuhi ljudske glasbene dediščine pogosto nastopajo tudi samostojno. Leta 2022 so na državni reviji osvojili tretje mesto, lani pa so bili izbrani za najboljšo instrumentalno zasedbo. Zaigrali so dve skladbi, ki sta pričarali vzdušje slovenske vasi. Po dvorani se je razlegel Prašičji marš z ritmično zasnovo in melodičnimi poudarki, ki spominjajo na korakanje in prašičje glasove ter bolj živahna Vrbiška polka. 

Petkov večer v Grobljah je pokazal, da ljudska pesem med ljudmi še vedno živi in povezuje generacije. V nastopih so se prepletali spomini na preteklost, toplina skupnega petja in veselje do ohranjanja kulturne dediščine. Vsaka pesem je prinesla svojo zgodbo, skupaj pa so ustvarile bogat mozaik slovenskega glasbenega izročila, ki bo še naprej navdihoval in povezoval skupnosti.

V Kulturnem domu Groblje je bil petkov večer posvečen ljudski pesmi. Na Območni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev-Odsev se je predstavilo deset sestavov iz območnih izpostav JSKD Kamnik in Domžale, pridružili pa sta se tudi dve skupini z radovljiškega območja. Vsaka skupina je na svoj način predstavila slovensko ljudsko pesem in pokazala, da tradicija še vedno živi. Nastopi so bili raznoliki – vokalni, instrumentalni ali pa preplet obojega.

Ljudske pesmi v sebi skrivajo mnogo modrosti, pogosto podane tudi na šaljiv način. Predvsem pa govorijo o nekdanjih časih, o tradicijah in običajih. Dvanajst sestavov je na tokratnem srečanju pričaralo podobe preteklega življenja in obiskovalce vrnilo v čase, ko je bilo življenje teklo v drugačnih ritmih. »Napev je odsev krajev in ljudi preteklosti ter aktualnega trenutka, v tem pregledu pa vzklije vsa žlahtnost našega značaja in povezanosti. Vsaka pesem ima svoj značaj, skupaj pa tvorijo bogato slovensko izročilo,« je revijo opisala Ajda Sokler, povezovalka večera. Nastope je spremljala strokovna spremljevalka Jasna Žitnik Remic.

Prve so na oder stopile Predice, ki že več kot dve desetletji bogatijo dogajanje v svoji domači občini in širše. Za nastop na petkovi reviji so pripravile tri pesmi, ki prikazujejo različne plati ljubezenskega odnosa. V pesmi Aj si imela fant sprašuje dekle o nekdanji ljubezni, igriva Evica govori o mladostni razigranosti, Dekle je zajemala vodo pa o prvih ljubeznih.

Tone Malenšek in Majda Novak nastopata skupaj že osem let. Zapela sta dve slovenski ljudski pesmi. Kot prvo sta zapela Mrzel veter tebe žene, ki govori o boju z naravo, kot drugo pa Rože je na vrtu plela, pesem o minljivosti.

Duo S. P. sestavljata orgličar Silvo Girandon iz Domžal in citrar Peter Napret iz Žalca. Redno nastopata na številnih srečanjih ljudskih godcev, kjer prepletata vokalno in instrumentalno izvedbo. Na tokratni prireditvi sta predstavila tri pesmi – Pri farni cerkvici, izbor pesmi Venček veselih ter belokranjsko ljudsko Pobelelo polje.

Tri dame, ki sestavljajo Trecet folklornega društva Groblje vsako leto  pripravijo koncert ljudskega petja z naslovom V Domžalah je fletno. Tema letošnjega izbora pesmi je bila šaljivost. Najprej so zapeli pesem Stara mati kara me, ki s hudomušnimi verzi prinaša modrost starejših o vzgoji otrok. Pesem Moja žena pa je taka govori o zakonskem vsakdanu, Štručkova pa v sebi skriva resnico s ščepcem humorja in kančkom ironije.

Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale deluje že od leta 1960. Več kot 35 let jih je vodil Stane Habe, zdaj pa zbor ohranja in širi ljudsko izročilo pod vodstvom Marike Haler. Pesem, ki govori o večernem druženju, Drevi pa grem na vas, je priredil Miha Haler. Nato so zapeli pesem, polno ljudskih modrosti in šaljivosti Zvedel sem nekaj novega, zaključili pa s pesmijo iz Cerkelj na Gorenjskem Zmeraj sem si mislu, ki z živahnostjo in spevnostjo vedno očara občinstvo.

Pevsko skupino Šole zdravja Domžale že šesto leto vodi Andreja Polanec. Radi nastopijo v vrtcih in domovih za starejše, kjer z veseljem zapojejo tudi skupaj. Pojejo tudi na praznovanjih. V petkovem večeru so zapele Ena ptička priletela je, o pomladi pa so pele tudi v pesmi Prišla bo skor pomlad. V zadnji pesmi pa so prepevale o pogostih motivih v ljudskih pesmih, in sicer samoti, hrepenenju fanta in dekleta. Naslov te skladbe je Doli v kraju sama zase.

V Mešanem pevskem zboru Svoboda Mengeš pojejo že več kot petdeset let. Pevci in pevke imajo za seboj številne nastope ter redno sodelujejo tudi s folklorno skupino. Od junija jih vodi Karla Urh. Na srečanju so se predstavili s tremi pesmimi, ki so se nekoč pele ob dolgih zimskih večerih, ko so se ljudje zbirali ob ognjišču. Na reviji so kot prvi zapeli pesem Kukavica, nato koroško ljudsko pesem Ta drumlca je zvomlana, ki prinaša poetično podobo ljubezni in hrepenenja. Kot zadnjo pa so izvedli narodnozabavno pesem, ki je že skoraj ponarodela – Ne prižigaj luči.

Ženski pevski zbor Stane Habe vodi Andreja Polanec. Pevke sodelujejo s Tomažem Habetom, avtorjem vseh treh priredb, s katerimi so se tokrat predstavile. Zapele so pesem iz nadiške doline Beri, beri rožmarin, belokranjsko ljudsko Tri ptičice ter zaključile s pesmijo Kadar boš na rajžo šel.

Skupina Glas ljudstva iz Srednje vasi v Bohinju je bila ustanovljena pred devetimi leti. Od takrat se je zamenjalo že skoraj vse članstvo, danes pa jo sestavljajo mladi fantje, ki zvesto ohranjajo slovensko pevsko tradicijo. Na srečanju so zapeli tri skladbe, vse tesno povezane z ljudskim izročilom: v pesmi Pobič sem star šele osemnajst let mladenič odhaja v vojsko, v pesmi Snoč sem eno pošto dobil se prepletata fantovsko hrepenenje in dekletovi dvomi, pesem Na polj je vrtec ograjen pa govori o svatovski tradiciji.

Citrarska skupina Notice že 12 let ohranja tradicijo citer, ki so bile nekoč prisotne v številnih domžalskih domovih. Skupino od začetka vodi Peter Napret. Na tokratni prireditvi so zaigrali Ta dolgi venček in z njim povezali šest ljudskih pesmi. Začeli so s počasnejšimi skladbami, zaključili pa s hitrejšimi in zahtevnejšimi skladbami.

Tuhinjski godci so lani praznovali desetletnico delovanja in ob tej priložnosti izdali svojo prvo zgoščenko. Njihova zgodba se je začela na koru v cerkvi v Šmartnem pri Tuhinju, Zasedba poje štiriglasno, brez not, kot ena redkih na Gorenjskem, ki še ohranja to dragoceno tradicijo. Za letošnjo revijo so izbrali napeve, ki so se nekoč peli ob varovanju mrliča. Pevci so predstavili pesem o ljubezni, smrti in bolečini ter pesem, ki nosi misel o minljivosti. Nastop so posvetili Binetu Piršu, ki je zaslužen za začetek njihove skupine. Izvedli so pesmi Če si živ, Anzel, al’ mrtov,  temačno pesem o ljubezni in bolečino, ki govori o žalovanju, in Fantič je hodil globoko o vas, ki nosi misel o minljivosti.

Kot zadnji so nastopili Šuštarji, ki so godci v Odrasli folklorni skupini Ribno. Kot predani varuhi ljudske glasbene dediščine pogosto nastopajo tudi samostojno. Leta 2022 so na državni reviji osvojili tretje mesto, lani pa so bili izbrani za najboljšo instrumentalno zasedbo. Zaigrali so dve skladbi, ki sta pričarali vzdušje slovenske vasi. Po dvorani se je razlegel Prašičji marš z ritmično zasnovo in melodičnimi poudarki, ki spominjajo na korakanje in prašičje glasove ter bolj živahna Vrbiška polka. 

Petkov večer v Grobljah je pokazal, da ljudska pesem med ljudmi še vedno živi in povezuje generacije. V nastopih so se prepletali spomini na preteklost, toplina skupnega petja in veselje do ohranjanja kulturne dediščine. Vsaka pesem je prinesla svojo zgodbo, skupaj pa so ustvarile bogat mozaik slovenskega glasbenega izročila, ki bo še naprej navdihoval in povezoval skupnosti.