V petek je bil v čudoviti baročni cerkvi sv. Ane, ki kraljuje nad Tunjicami, čas za zahvalo in spomin. S prireditvijo so se člani društva Tun’ški glas želeli pokloniti častitljivim obletnicam, ki jih obeležujejo v tem letu. S pesmijo in besedo so tako obudili spomin na 300 let Korbarjeve domačije, na 30 let smrti tunjiške učiteljice Ize Palčič, 20 let smrti njenega sina častnega krajana Toneta Palčiča, 10 let delovanja Društva Tun’ški glas in prav toliko let delovanja tunjiškega Ženskega komornega pevskega zbora Vox Annae.
»Preteklost nas sooblikuje, nas uči. Zato je še tako dragoceno, da s spoštovanjem gledamo na vse, ki kar so nam zapustili predniki, ki se jim najlažje poklonimo s harmonijo glasbe. Nocojšnji večer je pripravilo društvo Tun’ški glas. V društvu izdajajo tiskana besedila, ki predstavljajo domači kraj, povezujejo krajane v umetnosti in glasbi. Prirejajo prireditve, pripravljajo videoposnetke o Tunjicah in ohranjajo šege in navade,« je uvodoma društvo predstavila povezovalka večera Barbara Božič.
Predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek se je ob obletnici ozrla na bogato zgodovino kraja in na ljudi, ki so zaznamovali kraje v Tunjiškem gričevju. Ena od takih sta prav gotovo učiteljski par Kamničanka Iza in Hrušičan Ernest Palčič, ki sta v te kraje prišla leta 1938. Nista učila samo mladine, posvečala sta se tudi starejši populaciji. Iza jih je učila štrikati in ročnih del, bila pa je tudi zaupnica žensk. Ernest pa je Tunjičane želel naučiti tarok, kar mu ni uspelo, navdušil pa jih je nad smučanjem. Prav posebni pečat je pustil tudi njun sin, Tone, avtor knjige Tunjice, ki je v svoj fotografski objektiv in v pisano besedo ujel tudi zgodbe tunjiških domačij, križev, kapelic in krajanov.
Prav posebno zgodbo letos praznuje tudi Korbarjeva domačija, ki jo je štajerski orglar postavil leta 1723. Takratna domačija je imela po ustnem izročilu okrog 100 ha zemlje, danes se je ohranilo le 10 ha zemlje, hlev so podrli, prav tako tudi svinjake, vodnjak pa zasuli. Kljub temu predstavlja hiša eno redko ohranjenih domačij z leseno, brunasto konstrukcijo sten in zidane veže na kamniškem podeželju s časa predindustrijske dobe. Danes je ohranjena le še hiša z vežo in črno kuhinjo, leseno »hišo« z okni »na smuk« in manjšo sobo »cimrom«. Leta 2011 je bila zato razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. »Pred 300 leti je domačija svojim prvim lastnikom nudila varnost in zavetje, danes pa sameva in tiho čaka na svojo usodo,« je na nejasno usodo domačije opozorila Milena Erbežnik Klanšek. Na prireditvi je bil prisoten tudi zadnji lastnik vile, Feliks.
Za pesem sta skrbela dva zbora, in sicer Ženski komorni pevski zbor Vox Annae in Kvartet Grm. Začetki zbora Vox Annae segajo v leto 2013, ko so ljubiteljice zahtevnega petja sklenile ustanoviti pevski zbor, saj so želele koristno uporabiti svoje pevske talente in kakovostno izkoristiti prosti čas. Zbor vodi domačin Aleš Sedušak. V desetih letih so pobrale veliko nagrad ter pele na številnih domačih in tujih odrih. V tokratnem večeru so pele ljudske pesmi.
Kvartet Grm, en član je sin Toneta Palčiča, so pesmi skrbno izbrali. Skoraj vsaka je imela povezavo družino Palčič. Recimo pesem Oblaki so rdeči so posvetili Ernestu Palčiču, ki je zbolel med vojno in nato doma hitro umrl. Zapeli so tudi prekmursko ljudsko Zrejlo je žito in še nekaj drugih ljudskih skladb.
