sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
17.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
DomovAktualnoV vsaki zgodbi najdemo nekaj, na kar se lahko navežemo

V vsaki zgodbi najdemo nekaj, na kar se lahko navežemo

Marčevsko srečanje pod slamniki, potekalo je 23. marca, je bilo posvečeno Špeli Kaplji in njeni knjigi Kako se ljubi reka. Z njo se je pogovarjala Cveta Zalokar. Naključje je hotelo, da je pogovor o zgodbah rek potekal ravno na svetovni dan vode.


Radomljanka Špela Kaplja je pisateljica, pesnica, pripovedovalka zgodb in raziskovalka rek. Z zgodbami približuje naravo ljudem in jim govori o pomenu varovanja. Sodelovala je na pripovedovalskih festivalih po vsem svetu, kjer se je naučila umetnosti pripovedovanja zgod. Skupaj s prijateljicami je ustanovna članica Terre Anime v Radomljah, društva za poglobljeno ekologijo. Na travniku med Radomljami in Hudim imajo svoj senik, kjer vzgajajo konje in organizirajo delavnice. Prvi majski vikend bo tu potekal pripovedovalski festival.

»Ta knjiga govori o moči rek. O tem, kaj nam reke podarjajo, če se jim prepustimo. Umetnost pripovedovanja zgodb sem našla po naključju. Bila sem turistična vodnica in ko sem med vodenjem začela govoriti različne legende ter zgodbe, so poslušalci začeli z zanimanjem poslušati. Videla sem, kako se ljudje drugače odzovejo na zgodbe kot na zgodovinska dejstva. Takrat so me zgodbe začarale in sem jih začela spoznavati,« je Kaplja povedala o svojih pripovedovalskih začetkih. Zanjo se je vse spremenilo, ko je na simpoziju spoznala, kako zgodbe lahko zdravijo. Pravi, da je pomembno, da pripovedovalec živi zgodbe. Z zgodbami lahko sežemo nekam, kamor z razumom ne moremo.

Osrednji del knjige so poetična ljubezenska pisma rekam, ki so intimni zapisi avtoričinih srečanj s 13. slovenskimi rekami: Idrijco, Dragonjo, Kamniško Bistrico, Savo, Sočo, Mostnico, Ljubljanico, Dravo, Kolpo, Muro, Krko, Savinjo in Rovščico. Zanimivo je, da imajo vse slovenske reke žensko ime. Morda je to povezano s tem, da je reka tista, ki daje življenje in neguje. »Sama knjiga je plod mojega desetletnega srečevanja in raziskovanja rek. Meni je najbolj pomembno nagovoriti ljudi in jim približati pomen rek. Zato sem v knjigi povedala svojo zgodbo, saj je tako sporočilo bolj slišano,« je povedala Kaplja.

Kaj nam pripovedujejo modronovične reke?

»Ko sem bila mlajša, je bila Kamniška Bistrica zelo umazana. Bila je bolj kanal kot reka. Sedaj, ko ni več industrije, je bolj čista in se ljudje že kopajo v njej. A ko smo gledali zemljiško knjigo, smo videli, da je nekoč reka tekla drugje. Celo Mengeško polje je polno proda. Se pravi, da je bila rekla, zelo svobodna,« je pogovor o nam domači Kamniški Bistrici začela Cveta Zalokar.

»Kamniška Bistrica je najbolj regulirana slovenska reka, celotna njena struga je betonska. Po drugi strani pa je to ena najbolj hudourniških rek. Danes in še bolj nekoč je pomembna ustvarjalka pokrajine. Prinašala je hranljivo zemljo,« je o reki, ki ji je še posebej blizu, povedala Kaplja. Tu se je začela pogovarjati z rekami in ta reka jo je tudi ozdravila njenih težav. Za ilustratorko Nejo Meto Rojc je prav ilustriranje Bistrice predstavljajo največji izziv. Na koncu je reko narisala kot pol žensko, pol kačo in tako poudarila njeno prvinsko silo.

Avtorici knjige je ljuba še ena domžalska reka, Rovščica. Pravi, da je ta reka veliko darilo za nas, ki živimo blizu, saj je še edina prosto tekoča reka v osrednji Sloveniji in ima tako veliko energijsko moč. Reko si najlažje ogledate na učni poti Blata Mlake. Za zaključek večera je pripovedovalka zgodb povedala norveško ljudsko pravljico o fantu, ki mu je reka povedala, kako in kje naj najde zdravilo za svojo mater.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
17.5 ° C
19.2 °
16.9 °
89 %
2.6kmh
20 %
sre
27 °
čet
27 °
pet
24 °
sob
26 °
ned
18 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano