Z izdajo knjižice receptov tradicionalnih jedi iz starih vrst sadja se zaključuje dveletni projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, v okviru katerega so v pritličju Samostana Mekinje obnovili in opremili prostor za kulinarične delavnice, ohranili in pomladili samostanski sadovnjak ter v njem postavili hotel za žuželke, poleg tega pa pripravili številne odlično obiskane delavnice, kjer so izbrane recepte iz nove knjižice Okus preteklosti tudi predstavili. Tako bogatijo gastronomsko ponudbo Kamnika in nadaljujejo tradicijo poučevanja kulinarike, po čemer je bil nekdaj znan mekinjski samostan.

V projektu, ki je od maja 2023 potekal pod okriljem LAS Srce Slovenije, so moči in znanja združili Zavod za kulturo Kamnik, Občina Kamnik, Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice in Društvo podeželskih žena Moravče. Vrednost projekta je približno 70 tisoč evrov, od česar je bilo približno 40 tisoč evrov sofinancirano z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Ministrstva za kmetijstvo.

Projekt je potekal v treh delih. Sprva so člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice oživili samostanski sadovnjak, ki je poleg tistega v Tunjicah edini načrtno ohranjen in strokovno vzdrževan travniški visokodebelni sadovnjak na območju Kamnika in širše. Posadili so 22 sort starih vrst sadja, predvsem jabolka in hruške ter druge tradicionalne slovenske vrste sadja, V sadovnjak so dodali tudi hotel za žuželke, ki nudi zavetje koristnim žuželkam.

Poleg sadovnjaka je bil obnovljen tudi popolnoma dotrajan prostor v pritličju samostana. »Ta prostor, imenujemo ga Galerija, je v preteklosti nunam služil kot kuhinja in jedilnica. V celoti smo ga prenovili in preuredili v prostor za kulinarične delavnice,« je za Modre novice povedala Irena Gajšek, direktorica Zavoda za kulturo Kamnik, in pojasnila, da so pred tem kulinarične delavnice izvajali v kuhinji, kjer pa je bilo prostora le za petnajst oseb, »da bi omogočili večjo udeležbo, smo potrebovali večji prostor, hkrati smo kupili premični kuhinjski pult s popolno gospodinjsko opremo ter prostor dodatno opremili z mizami in stoli za 50 oseb.« Prenovljeni prostor je večnamenski, saj lahko služi za seminarje in predavanja ali kulinarične delavnice.

Tretji del projekta, ki so ga izvedli s pomočjo članic Društva podeželskih žena Moravče, je bilo zbiranje receptov, ki vključujejo stare, avtohtone sorte sadja. »Recepte smo zbirali iz različnih virov. Eden od kanalov so bile šole in vrtci, drugi vir so bili ročno napisani recepti samostanskih nun, poleg tega smo preučili tudi slovensko kulinariko,« razloži direktorica. Zbrali so približno 60 receptov, jih preizkusili in prilagodili ter pripravili degustacijo za izbor najboljših. »Pri izboru receptov smo upoštevali več meril, vključno z avtohtonostjo in povezavo s Kamnikom. Degustatorji so ocenjevali videz, okus in druge lastnosti jedi, pri čemer smo uporabili vprašalnike. Najbolje ocenjene jedi smo vključili v knjižico,« pojasni Irena Gajšek. V knjižici Okus preteklosti je tako 28 receptov, in sicer tako za predjedi in juhe kot glavne jedi in sladice. Izbrane recepte so v samostanu predstavili na štirih delavnicah, za katere je bilo tako veliko zanimanja, da so morali zainteresirane tudi zavračati, medtem ko bo knjižica uradno predstavljena v četrtek, 27. marca, ob 18. uri v Samostanu Mekinje – dogodek, na katerem bo knjižica tudi brezplačno na voljo, bo pospremljen z degustacijo jedi. »S tem projektom nadgrajujemo in bogatimo gastronomsko ponudbo Kamnika,« meni direktorica, saj bodo jedi iz nove knjižice postopoma vpeljali tudi v samostansko kulinarično ponudbo.

Ker je bilo za kulinarične delavnice postnih in velikonočnih jedi tako veliko zanimanja, v samostanu razmišljajo o vzpostavitvi stalnih delavnic s članicami društva moravških podeželskih žena, hkrati pa že načrtujejo tudi nadaljevanje kulinarične zgodbe. Pred enim mesecem so na razpis LAS Srce Slovenije za sofinanciranje prijavili nov projekt, imenovan Dišave samostanske kuhinje, vreden več kot 100 tisoč evrov, katerega cilj je prenova in povečanje jedilnice ter ureditev dveh nunskih sob. »Jedilnico želimo opremiti v samostanskem slogu ter dopolnili še kuhinjo, da bomo lahko večjim skupinam ponudili tipično samostansko kulinariko. Pri projektu sodelujemo z Občino Kamnik in Gostilno Repnik, ki nam pomaga pri izboru receptov, pri čemer izhajamo prav iz gradiva, ki so ga zapustile kamniške nune. Poleg tega načrtujemo še ureditev dveh avtentičnih nunskih sob, ki bosta ponujali petzvezdično doživetje,« našteva direktorica. Gostje samostana bodo lahko bivali v takšnih sobah, kot so bile pred 300 leti, uživali v miru in idiličnem okolju ter samostanski hrani, zeliščnih zajtrkih in tradicionalnih jedeh.

Poleg ohranjanja in nadgradnje kulinarične dediščine dolgoročna vizija razvoja mekinjskega samostana vključuje tudi vzpostavitev središča oblačilne dediščine z razstavo narodnih noš, rokodelskim centrom, folklornimi nastopi, trgovino s ponudbo noš in oblačilnih dodatkov ipd. »To je sicer dolgoročni cilj, a imamo vizijo, ki jo uresničujemo postopoma, in sicer v skladu s finančnimi sredstvi, ki so na voljo. Evropski projekti so pri tem zelo dobrodošli, saj omogočajo tako obnovo prostorov kot razvoj mehkih vsebin,« zaključuje Irena Gajšek.

Z izdajo knjižice receptov tradicionalnih jedi iz starih vrst sadja se zaključuje dveletni projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, v okviru katerega so v pritličju Samostana Mekinje obnovili in opremili prostor za kulinarične delavnice, ohranili in pomladili samostanski sadovnjak ter v njem postavili hotel za žuželke, poleg tega pa pripravili številne odlično obiskane delavnice, kjer so izbrane recepte iz nove knjižice Okus preteklosti tudi predstavili. Tako bogatijo gastronomsko ponudbo Kamnika in nadaljujejo tradicijo poučevanja kulinarike, po čemer je bil nekdaj znan mekinjski samostan.

V projektu, ki je od maja 2023 potekal pod okriljem LAS Srce Slovenije, so moči in znanja združili Zavod za kulturo Kamnik, Občina Kamnik, Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice in Društvo podeželskih žena Moravče. Vrednost projekta je približno 70 tisoč evrov, od česar je bilo približno 40 tisoč evrov sofinancirano z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Ministrstva za kmetijstvo.

Projekt je potekal v treh delih. Sprva so člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice oživili samostanski sadovnjak, ki je poleg tistega v Tunjicah edini načrtno ohranjen in strokovno vzdrževan travniški visokodebelni sadovnjak na območju Kamnika in širše. Posadili so 22 sort starih vrst sadja, predvsem jabolka in hruške ter druge tradicionalne slovenske vrste sadja, V sadovnjak so dodali tudi hotel za žuželke, ki nudi zavetje koristnim žuželkam.

Poleg sadovnjaka je bil obnovljen tudi popolnoma dotrajan prostor v pritličju samostana. »Ta prostor, imenujemo ga Galerija, je v preteklosti nunam služil kot kuhinja in jedilnica. V celoti smo ga prenovili in preuredili v prostor za kulinarične delavnice,« je za Modre novice povedala Irena Gajšek, direktorica Zavoda za kulturo Kamnik, in pojasnila, da so pred tem kulinarične delavnice izvajali v kuhinji, kjer pa je bilo prostora le za petnajst oseb, »da bi omogočili večjo udeležbo, smo potrebovali večji prostor, hkrati smo kupili premični kuhinjski pult s popolno gospodinjsko opremo ter prostor dodatno opremili z mizami in stoli za 50 oseb.« Prenovljeni prostor je večnamenski, saj lahko služi za seminarje in predavanja ali kulinarične delavnice.

Tretji del projekta, ki so ga izvedli s pomočjo članic Društva podeželskih žena Moravče, je bilo zbiranje receptov, ki vključujejo stare, avtohtone sorte sadja. »Recepte smo zbirali iz različnih virov. Eden od kanalov so bile šole in vrtci, drugi vir so bili ročno napisani recepti samostanskih nun, poleg tega smo preučili tudi slovensko kulinariko,« razloži direktorica. Zbrali so približno 60 receptov, jih preizkusili in prilagodili ter pripravili degustacijo za izbor najboljših. »Pri izboru receptov smo upoštevali več meril, vključno z avtohtonostjo in povezavo s Kamnikom. Degustatorji so ocenjevali videz, okus in druge lastnosti jedi, pri čemer smo uporabili vprašalnike. Najbolje ocenjene jedi smo vključili v knjižico,« pojasni Irena Gajšek. V knjižici Okus preteklosti je tako 28 receptov, in sicer tako za predjedi in juhe kot glavne jedi in sladice. Izbrane recepte so v samostanu predstavili na štirih delavnicah, za katere je bilo tako veliko zanimanja, da so morali zainteresirane tudi zavračati, medtem ko bo knjižica uradno predstavljena v četrtek, 27. marca, ob 18. uri v Samostanu Mekinje – dogodek, na katerem bo knjižica tudi brezplačno na voljo, bo pospremljen z degustacijo jedi. »S tem projektom nadgrajujemo in bogatimo gastronomsko ponudbo Kamnika,« meni direktorica, saj bodo jedi iz nove knjižice postopoma vpeljali tudi v samostansko kulinarično ponudbo.

Ker je bilo za kulinarične delavnice postnih in velikonočnih jedi tako veliko zanimanja, v samostanu razmišljajo o vzpostavitvi stalnih delavnic s članicami društva moravških podeželskih žena, hkrati pa že načrtujejo tudi nadaljevanje kulinarične zgodbe. Pred enim mesecem so na razpis LAS Srce Slovenije za sofinanciranje prijavili nov projekt, imenovan Dišave samostanske kuhinje, vreden več kot 100 tisoč evrov, katerega cilj je prenova in povečanje jedilnice ter ureditev dveh nunskih sob. »Jedilnico želimo opremiti v samostanskem slogu ter dopolnili še kuhinjo, da bomo lahko večjim skupinam ponudili tipično samostansko kulinariko. Pri projektu sodelujemo z Občino Kamnik in Gostilno Repnik, ki nam pomaga pri izboru receptov, pri čemer izhajamo prav iz gradiva, ki so ga zapustile kamniške nune. Poleg tega načrtujemo še ureditev dveh avtentičnih nunskih sob, ki bosta ponujali petzvezdično doživetje,« našteva direktorica. Gostje samostana bodo lahko bivali v takšnih sobah, kot so bile pred 300 leti, uživali v miru in idiličnem okolju ter samostanski hrani, zeliščnih zajtrkih in tradicionalnih jedeh.

Poleg ohranjanja in nadgradnje kulinarične dediščine dolgoročna vizija razvoja mekinjskega samostana vključuje tudi vzpostavitev središča oblačilne dediščine z razstavo narodnih noš, rokodelskim centrom, folklornimi nastopi, trgovino s ponudbo noš in oblačilnih dodatkov ipd. »To je sicer dolgoročni cilj, a imamo vizijo, ki jo uresničujemo postopoma, in sicer v skladu s finančnimi sredstvi, ki so na voljo. Evropski projekti so pri tem zelo dobrodošli, saj omogočajo tako obnovo prostorov kot razvoj mehkih vsebin,« zaključuje Irena Gajšek.