Na aprilski občinski seji so kamniški svetniki sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini Kamnik 2023–2030. Gre za obsežen dokument, ki obsega 159 strani in določa ključne celostne razvojne usmeritve kamniškega turizma za prihodnjih osem let. Kakšen turizem torej želimo imeti oz. razvijati v Kamniku in kako bomo to naredili? »Glavni fokus strategije je, da Kamnik postane stacionarna destinacija, da obiskovalci ne bodo prenočevali v Ljubljani, v Kamnik pa prišli le za en dan, temveč bodo prišli sem vsaj za tri dni in odkrivali celotno destinacijo. Kamnik ima ta potencial,« je na predstavitvi pred občinskim svetom med drugim poudarila Miša Novak, ki je skupaj z delovno skupino Občine Kamnik izdelala novi dokument. Osrednja vizija nove strategije je vzpostaviti Kamnik kot prodorno destinacijo, kjer zeleni celoletni turizem visoke kakovosti prinaša večjo vrednost za vse.

»Strategija je živ dokument. V njej smo si zadali smele cilje, pa vendar verjamemo, da se bo v prihodnjih letih lahko prilagajala. V njej so jasno začrtane prioritete, ki jih imamo na področju razvoja produktov, infrastrukture in upravljanja vodenja naše turistične destinacije,« je sprejem strategije turizma komentiral kamniški župan Matej Slapar.

Čeprav je prejšnja turistična strategija, ki je bila sprejeta leta 2016, veljavna še do leta 2025, je v zadnjem obdobju prišlo do sprememb, in sicer je Kamnik temeljne kvantitativne cilje, kot so bili zastavljeni za leto 2020, za četrtino presegel že v letu 2018, nato je leta 2020 pandemija covida-19 zaustavila globalno turistično dejavnost in prekinila trende predhodnega obdobja, hkrati pa se je v zadnjih nekaj letih Kamnik vse bolj vzpostavljal kot aktivna alpska destinacija, ki obiskovalce pritegne z možnostmi za aktiven oddih v izjemnem naravnem okolju. Zaradi tega je bilo treba narediti nov krovni dokument, ki je pomemben tudi zaradi dostopa do sredstev Slovenske turistične organizacije in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Glavni namen strategije je, da ponudnikom, podjetjem in investitorjem sporoča jasne razvojne ambicije destinacije kot celote, zavodom in izvajalcem ter javnim službam pa služi kot vodilo pri delovanju. »Prav destinacijsko upravljanje, torej da nekdo krovno skrbi za razvoj celotne destinacije, je trenutno najbolj pomembna in kompleksna funkcija,« je poudarila Miša Novak. To vlogo bo v prihodnje še bolj močno prevzel Zavod za turizem in šport Kamnik, ki naj bi tako postal sodobna destinacijska menedžment organizacija.

Pripravljavci strategije so se dela lotili celostno in v enem letu opravili številne intervjuje in pogovore z deležniki kamniškega turizma (ponudniki namestitev, gostinske dejavnosti ter ostalih storitev ipd.), zbrali podatke o turizmu na Kamniškem in primerljivih destinacijah, izvedli spletno anketo itd. Na podlagi vsega tega so določili trenutno stanje, ključne izzive, prednosti, cilje, vizijo in poslanstvo ter, seveda, akcijski načrt. Občina Kamnik je močna, nadpovprečno razvita, povezana in dobro dostopna destinacija. Težavo predstavlja sezonska naravnanost obiska, saj je največ nočitev poleti, lani na primer kar 54 % vseh nočitev, poleg tega se ta trend še krepi, tako da bo v prihodnje treba več truda usmeriti v desezonalizacijo. V zadnjih nekaj letih se je število nastanitvenih kapacitet povečalo, tako da je sedaj v celotni občini skoraj 1900 ležišč, še vedno pa manjka hotelska ponudba, ki bi omogočala celoletnost in zadovoljitev zahtevnejših segmentov. »V Kamniku imamo odlične motivacijske programe, timbildinge, ampak gostje zaradi neustrezne strukture nastanitev pogosto spijo v Ljubljani, zato bi bil dobrodošel mestni hotel s stalno hotelsko ponudbo,« je dejala Novak. Poleg številnih izzivov pa ima Kamnik tudi mnoge konkurenčne prednosti, ki bi jih kanilo v prihodnosti bolje izkoristiti in tako Kamnik postaviti na turistični zemljevid. Med njimi lahko izpostavimo boljšo lego in lažjo dostopnost v primerjavi z marsikatero drugo alpsko destinacijo, bližino prestolnice, izjemno naravo, zgodovinsko mesto in zdraviliško zgodovino ter odlično vodo. »Če Kamnik primerjamo z ostalimi destinacijami v Kamniško-Savinjskih Alpah, ima številne prednosti, ki jih je treba izkoristiti,« je izpostavila Novak.

Nova strategija želi vzpostaviti Kamnik kot prodorno destinacijo, kjer zeleni celoletni turizem visoke kakovosti prinaša večjo vrednost za vse, medtem ko se tržno oz. navzven Kamnik predstavlja kot celoletna aktivna alpska “well-being” destinacija s prvobitnim alpskim karakterjem ter zgodovino nekoč uveljavljenega vodnega zdravilišča, danes pa destinacija s celostno ponudbo ohranjanja zdravja telesa in duha v izjemni naravi. Na podlagi ugotovitev ter zadane vizije so v strategiji definirani trije strateški cilji, in sicer povečati stacionarni profil, prodornost, celoletnost, kakovost in dodano vrednost turizma, bolje valorizirati izjemne konkurenčne prednosti Kamnika kot turistične destinacije in vzpostaviti turizem kot močno gospodarsko panogo ter ga razvijati na odgovoren, uravnotežen in trajnosten način, da prinaša vrednost za vse (ohranjeno okolje, prebivalce, ponudnike in obiskovalca).

Vizija in strateški cilji se bodo glede na strategijo uresničevali s številnimi različnimi projekti in ukrepi. Med njimi omenimo vzpostavitev treh mikro destinacij, in sicer mesto Kamnik, dolina Kamniške Bistrice z Veliko planino in Tuhinjska dolina z Menino planino. To bo omogočalo tesnejše sodelovanje, močnejšo povezavo in aktivno upravljanje deležnikov. Velik poudarek je na ponudbi v naravi oz. t. i. outdoor ponudbi (pohodništvo, kolesarjenje, zimske dejavnosti, golf, lov in ribolov) in dejstvu, da je Kamnik nekdaj bil izjemno priznano zdraviliško mesto, ki danes tradicijo nadaljuje s sodobno Kneipp ponudbo. Med projekti so zanimivi interpretacijski center Kamniške Bistrice in Velike planine, muzej oblačilne dediščine, oživitev malograjskih rovov, nominacija Velike Planine za UNESCO dediščino, vzpostavitev trase Maratona Alpe kot osrednje povezovalne kolesarske krožne poti v regiji, zasnova in vzpostavitev tematske povezave vseh točk v Kamniku z najlepšimi razgledi, poudarek na gastronomiji z mikropivovarji in ulično hrano, kulturni turizem, razvoj lova in ribolova itd. Seveda so vsi ti projekti zamišljeni kot dolgoročne usmeritve in ni nujno, da bodo tudi uresničeni; njihovo usodo bodo krojile finance, poleg občinskega proračuna bo sofinanciranje treba iskati tudi v državnih in evropskih spodbudah ter zasebnih investicijah. Z vsemi ukrepi in projekti naj bi imel Kamnik v primerjavi z ostalimi destinacijami v osrednji Sloveniji in v Kamniško-Savinjskih Alpah bolj prepoznavno in močno turistično pozicijo kot zelene stacionarne destinacije, ki navduši z izjemno naravo in kulturo, hkrati pa ponudi prvobitni alpski karakter ter odmik od bolj osrednjih turističnih tokov v gorenjskem alpskem delu.

Na aprilski občinski seji so kamniški svetniki sprejeli Strategijo trajnostnega razvoja in trženja turizma v občini Kamnik 2023–2030. Gre za obsežen dokument, ki obsega 159 strani in določa ključne celostne razvojne usmeritve kamniškega turizma za prihodnjih osem let. Kakšen turizem torej želimo imeti oz. razvijati v Kamniku in kako bomo to naredili? »Glavni fokus strategije je, da Kamnik postane stacionarna destinacija, da obiskovalci ne bodo prenočevali v Ljubljani, v Kamnik pa prišli le za en dan, temveč bodo prišli sem vsaj za tri dni in odkrivali celotno destinacijo. Kamnik ima ta potencial,« je na predstavitvi pred občinskim svetom med drugim poudarila Miša Novak, ki je skupaj z delovno skupino Občine Kamnik izdelala novi dokument. Osrednja vizija nove strategije je vzpostaviti Kamnik kot prodorno destinacijo, kjer zeleni celoletni turizem visoke kakovosti prinaša večjo vrednost za vse.

»Strategija je živ dokument. V njej smo si zadali smele cilje, pa vendar verjamemo, da se bo v prihodnjih letih lahko prilagajala. V njej so jasno začrtane prioritete, ki jih imamo na področju razvoja produktov, infrastrukture in upravljanja vodenja naše turistične destinacije,« je sprejem strategije turizma komentiral kamniški župan Matej Slapar.

Čeprav je prejšnja turistična strategija, ki je bila sprejeta leta 2016, veljavna še do leta 2025, je v zadnjem obdobju prišlo do sprememb, in sicer je Kamnik temeljne kvantitativne cilje, kot so bili zastavljeni za leto 2020, za četrtino presegel že v letu 2018, nato je leta 2020 pandemija covida-19 zaustavila globalno turistično dejavnost in prekinila trende predhodnega obdobja, hkrati pa se je v zadnjih nekaj letih Kamnik vse bolj vzpostavljal kot aktivna alpska destinacija, ki obiskovalce pritegne z možnostmi za aktiven oddih v izjemnem naravnem okolju. Zaradi tega je bilo treba narediti nov krovni dokument, ki je pomemben tudi zaradi dostopa do sredstev Slovenske turistične organizacije in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Glavni namen strategije je, da ponudnikom, podjetjem in investitorjem sporoča jasne razvojne ambicije destinacije kot celote, zavodom in izvajalcem ter javnim službam pa služi kot vodilo pri delovanju. »Prav destinacijsko upravljanje, torej da nekdo krovno skrbi za razvoj celotne destinacije, je trenutno najbolj pomembna in kompleksna funkcija,« je poudarila Miša Novak. To vlogo bo v prihodnje še bolj močno prevzel Zavod za turizem in šport Kamnik, ki naj bi tako postal sodobna destinacijska menedžment organizacija.

Pripravljavci strategije so se dela lotili celostno in v enem letu opravili številne intervjuje in pogovore z deležniki kamniškega turizma (ponudniki namestitev, gostinske dejavnosti ter ostalih storitev ipd.), zbrali podatke o turizmu na Kamniškem in primerljivih destinacijah, izvedli spletno anketo itd. Na podlagi vsega tega so določili trenutno stanje, ključne izzive, prednosti, cilje, vizijo in poslanstvo ter, seveda, akcijski načrt. Občina Kamnik je močna, nadpovprečno razvita, povezana in dobro dostopna destinacija. Težavo predstavlja sezonska naravnanost obiska, saj je največ nočitev poleti, lani na primer kar 54 % vseh nočitev, poleg tega se ta trend še krepi, tako da bo v prihodnje treba več truda usmeriti v desezonalizacijo. V zadnjih nekaj letih se je število nastanitvenih kapacitet povečalo, tako da je sedaj v celotni občini skoraj 1900 ležišč, še vedno pa manjka hotelska ponudba, ki bi omogočala celoletnost in zadovoljitev zahtevnejših segmentov. »V Kamniku imamo odlične motivacijske programe, timbildinge, ampak gostje zaradi neustrezne strukture nastanitev pogosto spijo v Ljubljani, zato bi bil dobrodošel mestni hotel s stalno hotelsko ponudbo,« je dejala Novak. Poleg številnih izzivov pa ima Kamnik tudi mnoge konkurenčne prednosti, ki bi jih kanilo v prihodnosti bolje izkoristiti in tako Kamnik postaviti na turistični zemljevid. Med njimi lahko izpostavimo boljšo lego in lažjo dostopnost v primerjavi z marsikatero drugo alpsko destinacijo, bližino prestolnice, izjemno naravo, zgodovinsko mesto in zdraviliško zgodovino ter odlično vodo. »Če Kamnik primerjamo z ostalimi destinacijami v Kamniško-Savinjskih Alpah, ima številne prednosti, ki jih je treba izkoristiti,« je izpostavila Novak.

Nova strategija želi vzpostaviti Kamnik kot prodorno destinacijo, kjer zeleni celoletni turizem visoke kakovosti prinaša večjo vrednost za vse, medtem ko se tržno oz. navzven Kamnik predstavlja kot celoletna aktivna alpska “well-being” destinacija s prvobitnim alpskim karakterjem ter zgodovino nekoč uveljavljenega vodnega zdravilišča, danes pa destinacija s celostno ponudbo ohranjanja zdravja telesa in duha v izjemni naravi. Na podlagi ugotovitev ter zadane vizije so v strategiji definirani trije strateški cilji, in sicer povečati stacionarni profil, prodornost, celoletnost, kakovost in dodano vrednost turizma, bolje valorizirati izjemne konkurenčne prednosti Kamnika kot turistične destinacije in vzpostaviti turizem kot močno gospodarsko panogo ter ga razvijati na odgovoren, uravnotežen in trajnosten način, da prinaša vrednost za vse (ohranjeno okolje, prebivalce, ponudnike in obiskovalca).

Vizija in strateški cilji se bodo glede na strategijo uresničevali s številnimi različnimi projekti in ukrepi. Med njimi omenimo vzpostavitev treh mikro destinacij, in sicer mesto Kamnik, dolina Kamniške Bistrice z Veliko planino in Tuhinjska dolina z Menino planino. To bo omogočalo tesnejše sodelovanje, močnejšo povezavo in aktivno upravljanje deležnikov. Velik poudarek je na ponudbi v naravi oz. t. i. outdoor ponudbi (pohodništvo, kolesarjenje, zimske dejavnosti, golf, lov in ribolov) in dejstvu, da je Kamnik nekdaj bil izjemno priznano zdraviliško mesto, ki danes tradicijo nadaljuje s sodobno Kneipp ponudbo. Med projekti so zanimivi interpretacijski center Kamniške Bistrice in Velike planine, muzej oblačilne dediščine, oživitev malograjskih rovov, nominacija Velike Planine za UNESCO dediščino, vzpostavitev trase Maratona Alpe kot osrednje povezovalne kolesarske krožne poti v regiji, zasnova in vzpostavitev tematske povezave vseh točk v Kamniku z najlepšimi razgledi, poudarek na gastronomiji z mikropivovarji in ulično hrano, kulturni turizem, razvoj lova in ribolova itd. Seveda so vsi ti projekti zamišljeni kot dolgoročne usmeritve in ni nujno, da bodo tudi uresničeni; njihovo usodo bodo krojile finance, poleg občinskega proračuna bo sofinanciranje treba iskati tudi v državnih in evropskih spodbudah ter zasebnih investicijah. Z vsemi ukrepi in projekti naj bi imel Kamnik v primerjavi z ostalimi destinacijami v osrednji Sloveniji in v Kamniško-Savinjskih Alpah bolj prepoznavno in močno turistično pozicijo kot zelene stacionarne destinacije, ki navduši z izjemno naravo in kulturo, hkrati pa ponudi prvobitni alpski karakter ter odmik od bolj osrednjih turističnih tokov v gorenjskem alpskem delu.