V soboto je bil pod Malim gradom odkrit kip misijonarja, duhovnika, učitelja, pesnika in sadjarja Franca Pirca. S tem so temu izjemnemu Slovencu, ki ni bil velik le v slovenskem, temveč tudi v svetovnem merilu, postavili trajen spomin. Na prireditvi so se spomnili njegovih dobrih del, s katerimi je izboljšal življenja ljudi tako v Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike.
Ideja za kip je prišla s strani Krajevne skupnosti Kamnik–Center. »V Krajevni skupnosti Kamnik–Center smo si zadali, da v vsakem mandatu postavimo eno obeležje. Od decembra 2018 na Fužinah stoji nova kapelica svete Barbare. Leta 2020 pa se je odbor zagledal v osamljeni kip Jurija Starovasnika na propilejah Malega gradu in se odločil, da se mu kot najprimernejši pridruži še Franc Pirc, saj sta oba živela v bližini,« je pojasnila Ivanka Učakar, predsednica Krajevne skupnosti Kamnik-Center
Za oblikovanje kipa so se obrnili na kamniško kiparko in vizualno umetnico Nino Koželj, za katero je to prva javna plastika v Kamniku. »Veselje mi je bilo raziskovati Pirčevo življenjsko zgodbo in zapolniti vrzeli, ki so nastale zaradi pomanjkanja zapisov o njegovi vizualni podobi. Upam, da se to čuti v upodobitvi, saj je portret osebe vedno nekaj več kot zgolj zunanja podoba – je tudi neskončna notranja širina,« je zapisala umetnica, ki je kip najprej ustvarila v glini. Ulitje je bilo dokončano leta 2021, največji izziv pri postavitvi pa je bilo usklajevanje med Občino Kamnik in Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Znamenitega Kamničana je na dogodku predstavil avtor njegove obsežne biografije Bogomil Brvar. Franc Pirc se je rodil leta 1785 na Šutni. Zasluženo štipendijo je prejel s pomočjo fundacije Plankellische Stiftung, ki jo je za nadarjene kamniške mladeniče že leta 1622 ustanovil Krištof Plankel. S tem se je odpravil v gimnazijo v Ljubljano, nato končal dvoletni študij filozofije na ljubljanskem liceju, zatem pa še študij teologije, ki ga je zaključil z odliko. Leta 1813 je postal župnik, svoj duhovniški poklic pa začel v času velike lakote, ki je Evropo prizadela zaradi izbruha vulkana na Sumatri. Konec leta 1819 je prevzel župnijo v Pečah pri Moravčah, kjer se je z vso vnemo lotil sadjarstva – sadje je namreč videl kot pomembno orožje v boju proti lakoti. Kmetje so mu odstopili poldrugi hektar neobdelane zemlje, kjer je že naslednje leto vzklilo več sadnih dreves. Do leta 1826 je cepil kar 126.000 divjakov in gojil več kot 700 sort jabolk in hrušk. Pri petdesetih letih se je na povabilo misijonarja Friderika Barage odpravil v Ameriko, kjer je med ameriškimi staroselci ostal kar 38 let. Najprej je deloval v Michiganu, nato pa na območju današnje Minnesote. Tam je krščeval otroke in odrasle, izboljševal njihove življenjske razmere, jih učil sejanja, sadjarstva, gradnje preprostih bivališč in branja. Cepil jih je proti kozam in koleri, zdravil s homeopatskimi zdravili, pomagal preprečevati spopade med plemeni in se odločno boril proti belim trgovcem, ki so Indijancem prodajali uničujoče žganje. Pirc je pisal tudi v Washington in pozival oblasti, naj staroselcem pustijo njihovo ozemlje.
Z vabilom priseljencem je prispeval k poselitvi Minnesote, ki je nato postala 38. ameriška zvezna država, mesto Pierz v Minnesoti pa še danes nosi njegovo ime. Leta 1873 se je s svojim naslednikom vrnil v domovino, kjer je zadnje mesece življenja preživel v Kamniku in nato v Ljubljani, kjer je umrl 22. januarja 1880.
Pomen ohranjanja spomina na Pirca in druge izjemne osebnosti je izpostavil tudi župan Matej Slapar:»Občina Kamnik bo tudi v prihodnje aktivno negovala dediščino in spomin na izjemne posameznike, ki so prispevali k razvoju naše domovine, ter spodbujala ohranjanje kulturne dediščine, ki je v naših koncih v ponos in spodbudo številnim posameznicam in posameznikom.«
Prireditev so glasbeno obogatili Ljudski pevci iz Srednje vasi in godba Stranje, dogodek pa je povezoval Tone Ftičar, ki je bral tudi odlomke iz Pirčeve knjige Kranjski vrtnar.
