Okraševanje pirhov je bil v naši deželi od nekdaj občudovanja vreden prikaz ljudske domiselnosti, domišljije in ustvarjalnega duha, zato ni nič nenavadnega, da ga nekateri pojmujejo kot eno najlepših zvrsti slovenske ljudske umetnosti. Za kako natančno delo gre, smo se prepričali na lastne oči v torek, 24. marca. Več kot 30 se nas je zbralo na odprtju razstave Braneta Hribarja na Menačenkovi domačiji v Domžalah.
Jajce je prastari simbol življenja in rodovitnosti, saj se simbolično podobno kot mlado življenje izvije iz bele jajčne lupine, tudi sonce odmika belo snežno odejo in prikliče izpod nje pomladno rast, je zapisala pred leti Dušica Kunaver v knjigi Pisanica rdeča. Nekatere navdihuje tudi v današnjem času, kot je rokodelec Brane Hribar iz Ihana. Pred osmimi leti se je srečal z dediščino okraševanja jajčnih lupin in s svojim delom potruje sloves, da spadajo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi.
Pred njim je sedaj že pokojni mojster Franc Grom z Vrhnike vrtal pirhe, pri čemer je uporabljal zgolj kokošja jajca. Vanje je vrtal luknjice, razporejene v obliko čipkastih vzorcev. »Gre za ročno in umetelno delo, ki ga CNC stroji še ne nadomeščajo,« je zbranim obiskovalcem na odprtju razstave povedal Hribar. Slednji se je v svojem umetniškem ustvarjanju preizkusil v slikarstvu, rezbaril in izdeloval baročne okvirje.
Jajčna lupina najdragocenejše platno
Sama jajčna lupina je zelo krhka in je odvisna predvsem od prehrane živali, zato se je Hribarju dostikrat zgodilo, da je jajčna lupina po nekih urah rezljanja počila. Na razstavi so prikazana gosja jajca, ki so naravne bele barve. Pred uporabo vsako jajce izprazni, nato pa lupino nekaj dni pravilno suši. V osmih letih se je kot samouk izmojstril in odkrival različne tehnike: »Na začetku sem en pirh naredil, drugega sem moral zavreči, saj mi je počil. Zdaj lahko rečem, da se to zgodi ob četrtem ali petem izdelanem pirhu.«
Blizu so mu predvsem grafični elementi, vendar lahko na jajčne lupine oblikuje skoraj vse, kar si nekdo zaželi. Najprej s svinčnikom skicira različne motive in vzorce, nato pa jih izrezlja. V zadnjem obdobju gradi svoj prepoznavni slog, pri čemer navdih črpa iz kvačkanih prtov in idrijske čipke. Pri vzorcih, kjer želi doseči videz, kot da je lupina klekljana ali vezena z nitjo, je treba izjemno veliko natančnosti in potrpežljivosti. Gre za zelo umirjeno delo, saj za eno lupino porabi med tri do štiri ure.
Razstava v okviru festivala Bobri
Festival Bobri je ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade, ki spodbuja ustvarjalnost in dostopnost kakovostnih umetniških vsebin. »Čeprav so bili Bobri prvotno v Ljubljani, kjer se je festival začel leta 2009, že kar precej časa poteka tudi v Domžalah. V dopoldanskem času nudimo kakovostne brezplačne vsebine šolam in vrtcem, ob popoldnevih pa so tovrstne vsebine namenjene družinam in vsem obiskovalcem,« je pojasnila Ivana Potočnik, vodja programa za muzejsko dejavnost v kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Obiskovalci so si lahko na razstavi v živo ogledali, kako je videti vrtanje jajčnih lupin izpod rok mojstra Braneta Hribarja ter izkoristili edinstveno priložnost in se tudi sami preizkusili v rokovanju s finomehaničnimi brusilno diamantnimi vrtalnimi stroji v prvem nadstropju Menačenkove domačije.
Razstavo v pritličju domačije v Domžalah je postavil Roman Kos. Na voljo za ogled bo vse do 18. aprila. Vljudno vabljeni, da si jo ogledate v živo od torka do petka med 10. in 12. uro ter od 17. do 19. ure. Ob sobotah so vrata razstave za obiskovalce odprta v dopoldanskem času, in sicer od 10. do 12. ure. V času prazničnih dni si razstave ni možno ogledati.
