S temi besedami je nek preprost pastir odgovoril Johannesu Frischaufu, avstrijskemu profesorju, alpinistu in zaljubljencu v Kamniško-Savinjske Alpe, na vprašanje, kaj ga je gnalo na vrh gore, namesto da bi bil spodaj pri živini. In prav tako so ustvarjalci pod vodstvom Mojce Volkar Trobevšek naslovili slavnostno akademijo ob 130. obletnici ustanovitve Planinskega društva Kamnik, ki je skozi preplet filma, slike, glasbe, igre in recitacije prikazala, kaj žene člane društva, da ohranjajo tradicijo planinstva na Kamniškem še danes.
Korenine planinskega življenja na Kamniškem segajo daleč v 19. stoletje. Leta 1893 so dozoreli pogoji za ustanovitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 19. julija v Kamniku. Prva leta je bilo delo v podružnici osredotočeno na utrjevanje notranjih organizacijskih odnosov, krepitvi članstva in začetek izgradnje planinskih koč na Kokrskem in Kamniškem sedlu. Izgradnja planinskih koč je pospešila tudi porast vseh dejavnosti v okviru društva. Koča na Kokrskem sedlu je bila zgrajena že leta 1897, večkrat dograjena ter dobila sedanjo obliko 1988. Koča na Kamniškem sedlu je bila v prvotni obliki zgrajena 1906, prav tako večkrat spremenjena in je leta 1983 dobila sedanjo podobo. Obe koči sta bili v letu 2022 temeljito obnovljeni, kar je bil izredno zahteven projekt.
Da je obnova obeh koč za društvo, ki temelji na prostovoljstvu, velik dosežek, je na akademiji poudaril Marko Petek, predsednik Planinskega društva Kamnik, ki je dejal še: »Življenje pod gorami je privilegij. Vsem, ki živimo tukaj, je dano v zibelko, da nam gore veliko pomenijo, zato smo se danes tudi zbrali tukaj. Skrivnost, da se naše društvo ohranja že toliko let, je v povezovanju znanja in idej ter dela na terenu. 130 let presega življenjsko dobo posameznika, zato so bile potrebne generacije, ki so predajale znanje in izkušnje, na temelju katerih gradimo še danes. Vsak, ki je del našega društva, je našel svoj kotiček v tem mozaiku. Mogoče smo kot celota ravno zaradi tega še toliko bolj močni.« Planinsko društvo je namreč tretje največje v Sloveniji in pod njegovim okriljem deluje devet odsekov: alpinistični, mladinski, odsek za planinske poti, varstvo narave, promocijo, gospodarstvo in koče, vodniški odsek, športno plezalni odsek ter turno smučarski in kolesarski odsek. Kaj delajo v posameznem, je bilo predstavljeno v simpatičnem dokumentarnem filmu z glavnima junakoma Tinetom in Tristanom Trobevškom.
Za požrtvovalno delo in nesebično skrb za dobrobit obiskovalcev kamniških gora se je članom društva zahvalila kamniška podžupanja Romana Učakar, medtem ko je Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, društvu podelil svečano listino, najvišje priznanje zveze. Ob okrogli obletnici je bil izdan tudi zbornik z naslovom Sto trideset let močne tradicije, ki prinaša pregled društvenega dela preteklega desetletja, pogovore s člani, njihova doživetja in še ostale zanimive vsebine.
