Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v domžalskem kulturnem domu
Za slavnostno prireditev v čast slovenskega kulturnega praznika, so v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah združili dve teme, ki sta za kulturni dom zelo pomembni: klasična glasba in film, kar so prikazali s predvajanjem nemega filma Erotikon. A vse se je začelo s slavnostnim govorom Nine Mav Hrovat, otroške in mladinske pisateljice.
Povezave slavnostne govorke s kulturo se kažejo v njenem spodbujanju ustvarjanja, še posebej branja in izražanja. Delo z otroki, je namreč ravnateljica Vrtca Domžale, jo je navdihnilo za ustvarjanje številnih avtorskih del. Danes je ena najbolj priljubljenih in uveljavljenih pisateljic leposlovja za otoke in mlade. Kot ustanovna članica Kulturnega društva Mlin Radomlje je avtorica komedij za odrasle in več otroških predstav, ki so bile uprizorjene v Radomljah in na drugih manjših odrih po Sloveniji.
»Nocoj bi z vami rada delila nekaj besed, nekaj misli o kulturi, umetnosti in jeziku. V upanju, da se vas bodo moje besede dotaknile in zaznamovale. Kultura je del nas,« je Mav Hrovatova začela svoj govor. Poudarila je, da se kultura izraža tudi v majhnih besedah in dejanjih. O kulturi namreč ne govorimo, ko gledamo program na odru, ampak tudi, ko pobiramo smeti v gozdu in skrbimo za najšibkejše. Zdravstvena kriza je postavila na kocko temeljne kulture, kot so obiski muzejev, knjižnic in gledališč. Vzeli so nam nekaj, kar smo imeli za samoumevno.
»Umetniki nastavljajo družbi ogledalo, to je zoprno za nekatere in zabavno za druge. Zdi se, da so umetniki drzni in celo predrzni. Umetnost ne deluje po finančnih pravilih, ampak po navdihu in čustvih,« je Nina Mav Hrovat izpostavila, da lahko zatremo umetnika, a umetnosti ne moremo uničiti. Vedno bo namreč vstala kot feniks iz pepela.
Naslednji del njenega govora je bil posvečen jeziku in besedam. Kultura in jezik sta namreč neločljivo povezana. Jezik gradi našo najbolj osnovno identiteto, saj smo Slovenci, ker govorimo slovensko. Besede pa imajo čudežno in neverjetno moč. Moč besede je v njenih številnih vlogah, lahko rani in lahko zdravi. Lahko jo damo in lahko jo prelomimo. Čar besed je v tem, da jih skrbno zbiramo in uporabljamo.
»Bogat je slovenski jezik. Z njimi lahko izražamo, vse, kar mislimo in občutimo. Slovenski jezik sodi med velike jezike, na kar moramo biti ponosni,«je pozvala k ohranjanju slovenščine za nas in za naše zanamce,»kajti slovenščina je kot biseri. In bisere moramo čuvati kot zaklad.« Za konec nam je prebrala njeno avtorsko pesem Besede.
Sledil je ogled filma Erotikon, nemega filma z živo glasbeno spremljavo, kar se v današnjih časih v kinodvoranah ne zgodi prav pogosto. Film iz leta 1929 je delo češkega režiserja Gustava Machatyja in velja za veliko klasiko nemega filma. Glavno junakinjo Andreo je igrala Ita Rina, slovensko dekle iz Divače, ki ji je vloga dekleta v primežu dveh moških prinesla svetovno slavo. Partituro za film je prispeval Andrej Goričar, hišni pianist Slovenske kinoteke, ki je s svojimi skladbami ali improvizacijo na klavirju pospremil zelo bogat repertoar neme filmske klasike doma, v Evropi in ZDA. Dirigira in igra klavir v zasedbi Orchestra of imaginary. Sedem članov orkestra, zbranih okoli klavirja, nam je s pomočjo glasbe pričaralo vzdušje tega dramatičnega in čustvenega filma, v katerem se prepletajo čustva od ljubezni do brezupa. Goričarja je pri ustvarjanju glasbe navdihnila filmska fotografija, montaža, kadriranje in ne nazadnje lepota in čutnost glavne igralke.
