V soboto je v Domžalah potekal Slamnikarski sejem, letos že enajsti po vrsti, na katerem vsako leto začnejo sezono nošenja slamnikov. Osrednja tema tokratnega sejma je bila slama in vse, kar lahko iz nje ustvarimo – obiskovalci so tako na stojnicah lahko občudovali in kupili izdelke iz slame izpod rok spretnih ustvarjalcev, si ogledali modno revijo oblačil in slamnikov priznanih slovenskih modnih oblikovalk, vse skupaj pa je bilo združeno še s pesmijo in melodijo, med drugimi je ta dan potekalo tudi območno srečanje godb.
Slavnostno odprtje začetka nošenja slamnikov so pospremili otroci iz Vrtca Urša (enoti Urša in Mavrica), Renata Kosec, županja občine Domžale, Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, in posebni gost presenečenja – raper Zlatan Čordić – Zlatko, ki je postal letošnji ambasador nošenja slamnikov. »To ni moj prvi slamnik; jaz sem na srečo otrok tako mesta kot podeželja, tako da so slamniki zame nekaj normalnega,« je ob prevzemu domžalskega slamnika dejal Zlatko in obljubil, da se bo ves dan sprehajal po Ljubljani ter oznanjal, da je sezona nošenja slamnikov odprta. »To je dogodek, ki povezuje našo tradicijo s sedanjostjo in tudi prihodnostjo,« pa je ob odprtju poudarila županja Renata Kosec.
Slama in slamnik v središču pozornosti
Osrednja tema Slamnikarskega sejma – slama in vse, kar lahko iz nje ustvarimo – se je prepletala na vseh stojnicah. Na ogled in naprodaj so bili številni izdelki iz slame, od slamnikov, uhanov, košaric, okraskov, novoletnih okraskov, jaslic do zapestnic, predpražnikov, cekarjev in stekleničk, opletenih s slamo. Obiskovalci, bilo jih je veliko, pa niso le ogledovali in kupovali, temveč so se lahko tudi sami preizkusili v pletenju kit iz slame in drugih delavnicah. Osrednje mesto na sejmu je seveda pripadalo slamniku – ponudba teh je bila res bogata – in prikazu tradicionalnih tehnik pletenja kit in šivanja slamnikov, ki predstavljajo jedro domžalske kulturne dediščine.
Čeprav so na sejmu prevladovali domači rokodelci, so svoje izdelke razstavljali ustvarjalci iz vse Slovenije, posebni gostje pa so prišli tudi iz tujine, in sicer iz Srbije, Avstrije in Litve. Kot sta za Modre novice povedali gostji iz Slamarske sekcije HKPD Matija Gubec Tavankut (Srbija), se člani društva vsako leto udeležijo Slamnikarskega sejma, saj z Domžalčani sodelujejo že vrsto let, v Domžalah pa jim je zelo všeč. »Slovenci prihajajo k nam na festival sadja in seminar bunjevačkog stvaralašta, ki zajema tudi niz izobraževalnih vsebin, med drugimi tudi o slamnikarski tehniki, kjer se učimo izdelovanja spominkov iz slame,« sta povedali članici, ki sta na stojnici razstavljali slike, lasne obroče, novoletno in velikonočno okrasje ter različne spominke – vse iz slame, seveda.
Rdeča nit modne revije – slamniki
Da pa slama in še posebej slamniki niso le zgodba iz preteklosti, temveč modni dodatek, ne le lep, ampak tudi priročen in uporaben, je dokazala modna revija, na kateri so ob spremljavi glasbene skupine Buržoazija svoja oblačila predstavile štiri modne oblikovalke, Jona Bednjanec, Julia Kaja Hrovat, Evgenija Zafirovska in Simona Kogovšek, ter oblikovalka slamnikov Ana Cajhen. Domžalčanka Jona Bednjanec je mlada oblikovalka pletenin, izdeluje jih ročno ali na pletilnem stroju. Na modni reviji je pokazala poletne in pomladne kose oblačil, ki jih je ustvarila v zadnjih letih. Julia Kaja Hrovat svoj navdih najde v slovenski kulturni dediščini, simbolih in etnologiji. Na domžalski modni reviji je predstavila popolnoma nov avtorski potisk, ki je izšel v tednu pred sejmom in nosi simbol ptice ter simbole s starih ljudskih vezenin. »Sporočilo tega vzorca in te kolekcije je svoboda, notranji mir, misel na ljubeče roke naših prednic, trajnost in seveda kulturna dediščina. Med predstavljenimi kosi boste videli tudi ročno izdelane čipke, ki niso nove, temveč stare, nabrane iz vsepovsod, saj sem ljubiteljska zbirateljica,« je o svojih modnih kosih povedala Julia Kaja Hrovat. Evgenija Zafirovska je modna oblikovalka, rojena v Skopju, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Njen moto je, da nova doba razkošja pomeni družbeno in okoljsko odgovornost, navdih pa črpa v arhitekturi in umetnosti. Simona Kogovšek je leta 2007 odprla modni atelje v Kranju, vsako novo obdobje v njenem življenju pa nekoliko vpliva na obliko njenih izdelkov. »Predstavljeni bodo kosi iz nove kolekcije, ki sem jo ustvarila ob 20-letnici delovanja,« je v Domžalah povedala Kogovšek, njen osnovni navdih so metulji, ki se ohranjajo v vseh njenih kolekcijah.
Za piko na i vsem predstavljenim poletnim oblačilom in rdečo nit revije v skladu z osrednjo tematiko je poskrbela Domžalčanka Ana Cajhen s svojimi slamniki. »Ker letos praznujem desetletnico, odkar sem se naučila tradicionalno izdelati slamnik, sem v kolekcijo vključila tako prve, predelane modele slamnikov, ko sem se še učila, kot vse vrste drugih slamnikov, ustvarjenih v preteklih desetih letih. Pestro, različno, raznoliko,« je o svoji kolekciji povedala oblikovalka slamnikov Ana Cajhen, tudi koordinatorka modne revije.
Preplet melodije in tradicije
Ko so stari in mladi nekoč pletli kite iz slame, ni manjkalo pesmi za kratek čas. Tako je bilo tudi na Slamnikarskem sejmu, kjer se je ves dan slišalo petje in igranje. Nastopili so otroci iz Vrtca Dominik Savio Domžale, učenci Glasbene šole Domžale, Godba Domžale, Mengeška godba, veteranska sekcija Mengeške godbe, Pihalna godba Moravče in Godba Lukovica (v okviru območnega srečanja), Domžalski rogisti, Domžalske mažoretke in twirlerice, Duo s. p., Ženski pevski zbor Stane Habe, Folklorno društvo Groblje, Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale, Janko Štifter, Moški pevski zbor Radomlje in Študljanske dečve. Da spomini ne bodo ušli v pozabo, so z razstavo fotografij v Slamnikarskem parku z utripom iz preteklih Slamnikarskih sejmov poskrbeli fotografi Mihael Kosmač, Vlasta Jenčič, Milan Jazbec, Jože Kragelj, Peter Rojc, Iztok Končina, Simon Štebe in Binca Lomšek, vsi člani FKVK Mavrica Radomlje. Razstava bo do septembra na ogled tudi v Slamnikarskem muzeju.
Slamnikarski sejem je z dinamičnim prepletom tradicije in sodobnosti poklon bogati slamnikarski dediščini na Domžalskem, hkrati pa, kot pravijo organizatorji, Slamnikarski muzej v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Občina Domžale, ustvarja prostor za nove zgodbe, povezane z rokodelstvom, kulturo in skupnostjo, predvsem pa tako kot nekoč, ko so domžalski slamnikarji prepoznavnost regije ponesli daleč preko meja, sejem danes nosi glas o tej, skoraj pozabljeni obrti šivanja slamnikov onkraj občinskih meja.
