Na zaključni konferenci projekta MUHA so partnerji iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Grčije predstavili končne izsledke in rezultate skupnega projekta, ki že od marca 2020 poteka v okviru evropskega programa Interreg ADRION. Projekt naslavlja usklajene pristope ter okvire za upravljanje tveganj v povezavi z oskrbo s pitno vodo. V ta namen so bila v okviru projekta razvita učinkovita spletna orodja za analizo tveganj pri upravljanju vodovodnih sistemov v navezavi z nevarnostjo izrednih onesnaženj, poplav, suš ali potresov. V projektu so sodelovali tudi predstavniki civilne zaščite Občine Kamnik, ki je zaradi pogostih hudourniških poplav in prisotne nevarnosti potresa ali izrednega onesnaženja predstavljala pilotno območje projekta. V okviru projekta so v štabu civilne zaščite dobili novo opremo in kar je še bolj pomembno orodje, da razvijejo strategijo, kako se odzvati, če pride do naravne nesreče. Recimo, kaj narediti v primeru, če zaradi potresa poči cev za vodo.
»Za vsako posamezno nevarnost, ki jo prinašajo suše, poplave, potresi ali onesnaženja, je treba določiti ranljivost posamezne komponente vodovodnega sistema, kot so napajalno območje z zajetjem, vodovodno omrežje in hišni razvod ter predvideti možna tveganja. Izbor posameznih dogodkov nesreč, vzrokov za nesrečo ter njihovih posledic in vplivov predstavlja katalog, ki je podlaga za izdelavo ocene tveganja in načrta varne oskrbe s pitno vodo. V primeru nesreče, ki bi vplivala na oskrbo s pitno vodo, je zelo pomembno tudi povezovanje odziva upravljavca vodovodnega sistema s širšim odzivom organiziranih sil civilne zaščite za reševanje na lokalni ravni, pri čemer je treba zajeti celoten cikel obvladovanja nesreč: pripravljenost, odziv, blažitev posledic in obnova,« je Izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete predstavila tveganja pri oskrbi s pitno vodo in vlogo načrtov varne oskrbe z vodo.
Pomembno je, da se civilna zaščita poveže z upravljavci vodovodov. To je še posebej potrebno v primerih naravnih nesreč večjega obsega, še posebej zato, ker gre za velike subjekte, za katere je značilna povsem različna organizacijska in upravljavska kultura. Upravljavci vodovodov s civilno zaščito pogosto sodelujejo le v izrednih razmerah, pomanjkljivo pa v fazi priprave, zato je treba razviti skupne protokole v primeru vpliva naravnih nesreč na oskrbo s pitno vodo. Tako sodelovanje si bodo trudili razvijati v Kamniku. Cilj tega je povečevanje ozaveščenosti med člani v sodelujočih državah ter seznanjanje z metodami obvladovanja incidentov in kriz, saj ta predstavlja preizkušen način obvladovanja nenadnih neželenih dogodkov v kritični infrastrukturi, ki lahko pripeljejo do težav z oskrbo s pitno vodo.
Sistem MUHA pomaga k izdelavi načrta za varstvo pitne vode
»Sistem MUHA omogoča celostni pristop k pripravi načrtov varne oskrbe z vodo z izhodišči, ki so podana v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO 2009) in evropskem standardu EN 15975 – 2. del (2011). Uporabnikom pomaga pri izdelavi načrta varne oskrbe z vodo za posamezno komponento vodovodnega sistema in za vsako posamezno vrsto nesreče oziroma nevarnosti. S pomočjo spletnega orodja je mogoče vsak načrt ukrepov za obvladovanje tveganj izdelati na podlagi baze podatkov, ki omogoča izdelavo ocen tveganj za varno oskrbo s pitno vodo na osnovi enotnega, preverljivega in primerljivega postopka,« je sistem Muha predstavil Doc. dr. Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo
Pomemben element preverjanja sposobnosti odziva na nesreče predstavljajo štabne vaje, zato so jih v okviru projekta MUHA izvajali v vseh partnerskih državah. Štabne vaje omogočajo simulacijo procesov odločanja med številnimi institucijami, ki imajo specifične pristojnosti na področju oskrbe s pitno vodo in/ali na področju zaščite in reševanja. Z izvedbo vaj izboljšujejo organizacijo, vodenje in izvajanje dejavnosti zaščite in reševanja v primeru naravne nesreče, ki bi prizadela delovanje vodovodnega sistema in s tem seveda končne uporabnike. V okviru projekta so razvili smernice za organizacijo, izvedbo in analizo tovrstnih štabnih vaj kakor tudi priporočilo, da je treba vaje izvajati redno.
Na Občini Kamnik bodo v naslednjih letih pripravili osnutke akcijskih načrtov za odporno oskrbo z vodo za ciljne institucije, torej za upravljavce vodovodov in agencije, pristojne za upravljanje voda in civilno zaščito. Akcijski načrti so usmerjeni v krepitev medinstitucionalnega sodelovanja ter integracijo mehanizmov načrtovanja varnosti voda v rednem delovanju podjetja za oskrbo s pitno vodo. To prispeva k uspešnemu postopku prenosa revidirane Direktive o pitni vodi v nacionalno zakonodajo držav Jadranske regije, predvsem pa samemu izvajanju nalog, ki jih prinaša prenovljena Direktiva.
