ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
4.1 C
Kamnik
ponedeljek, 10 februarja, 2025
DomovAktualnoPšata v očeh članov krožka Etno-fletno

Pšata v očeh članov krožka Etno-fletno

Na svetovni dan voda, v sredo, 22. marca, je v Župnijskem domu Mengeš potekala prireditev, ki so jo organizirali člani študijskega krožka Etno-fletno, v okviru katerega se v Trzinu srečujejo odrasli stari od 25. do 92. let, ki prihajajo iz različnih okoliških krajev. Med drugim so tudi predvajali film Ukročena trmoglavka, življenje ob Pšati od izvira do izliva, ki so ga posneli sami.


»Leta 2018 smo člani krožka izdali slikanico za otroke Ajdovski kevder, saj smo želeli, da otroci berejo pravljice, ki govorijo v lokalnem okolju. Ta pravljica govori o znameniti trzinski skirci, ki je bila najdena pod staroselsko naselbino Onger in izvira iz mlajše kamene dobe. Lanskega septembra smo prvič predvajali film Korenine moje domovine, ki je doživel velik uspeh. Dokumentarni film Ukročena trmoglavka, življenje ob Pšati od izvira do izliva smo prvič predvajali septembra leta 2020 na gradu Jablje. V filmu prikazujemo, kako se je nekoč živelo ob Pšati. Vse te informacije bi drugače šle v pozabo. Dali smo mu naslov Ukročena trmoglavka, saj je reka nekoč redno poplavljala, sedaj pa je ujeta v strugi,« je več o filmu povedala Branka Urbanija.

V filmu so številni domačini pripovedovali spomine na nekdanje čase in tako poskrbeli, da ostanejo nekje zapisani in posneti. Miro Štebe je  delil spomine na močvirne travnike, ki so se nekoč razprostirali v Trzinu, Ivan Sivec pa je obujal spomine na svoje vožnje s čolnom po tej reki. Številni gledalci so izvedeli, da se je v reki pred davnimi leti dalo kopati. Starejši prebivalci tudi nosijo spomin na številne ptice, ki so gnezdile tu. V filmu smo tako tudi izvedeli, da so v reki perice prale perilo, v Trzinu pa so v njej dolbli led. Ob strugi so nekoč delovali številni mlini, danes živi le še Mlin Felix v Biščah v Dragomlju.

Po koncu filma je sledil še pogovor o reki in njihovem pomenu. Gostje so bili raziskovalka in zbiralka slovenskega ljudskega izročila profesorica Dušica Kunaver, mengeški pisatelj Ivan Sivec in zgodovinar Simon Prosen, ki se je rodil pri Cerkljah na Gorenjskem, se pravi prav tam, kjer Pšata izvira.

Pogovor se je večer začel s petjem ljudske pesmi pod vodstvom Dušice Kunaver, saj se v teh pesmih skrivajo sporočila o nekdanjem življenju. Po dvorani je tako odmevala pesem o dekletu, ki je šlo po vodi. Do konca je znala pesem zapeti le znana zbiralka ljudskih pesmi in nekateri starejši občani. To je bil dober opomin, da se tradicija izgublja. Opozorila je tudi, da so naši predniki pogovarjali z naravo, ne pa tako kot sedaj, ko se dvigamo nad njo.

O Janezu Trdinu, slavnemu Mengšanu je pripovedoval Ivan Sivec: »Trdina se je v Pšati naučil plavati, in to kar sam. Zanj je skrbela pestunja Neža in prav od nje je verjetno podedoval navdušenje nad zgodbami. Pripovedovala mu je o velikanu Mengu, ki je nekoč živel na Gobovici, ter o vilah in škratih tega območja«. O slavnem sokrajanu je Sivec napisal tudi knjigo Brezdomec, po kateri je nastal film. Simon Prosen je razlagal izvor besed: »Gobovica je zanimivo ime. Če besedo Goba preberemo v obratni smeri, dobimo besedo bog, ta beseda pa pride iz stare narečne besede za ogenj. Se pravi je mogoče tu bilo veliko obrt povezanih z ognjem ali pa je bilo razširina kresništvo, ki je praksa zelo povezana s šamanizmom. Na drugi strani hriba so Koseze, pravo koseško naselje. Na tem hribu so tudi izvajali obrede in z kresovi opozarjali na nevarnost”.

Celotni večer je bil tako posvečen Pšati in njeni okolici. S svojimi 28 kilometri res ni najdaljša slovenska reka, a so ob njenih bregovih nastale številne čudovite zgodbe.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
mist
4.1 ° C
4.8 °
3.8 °
92 %
0kmh
100 %
pon
4 °
tor
3 °
sre
3 °
čet
9 °
pet
5 °

SLEDITE NAM NA