Na včerajšnji okrogli mizi v organizaciji Zavoda Revivo so se gostje pogovarjali o upravljanju Kamniške Bistrice, saj je pomembno, da odgovor na vprašanje o prihodnosti reke iščemo vsi skupaj. Posvet o reki je potekal ob odprtju razstave Iz spomina Kamniške Bistrice, ki bo v Knjižnici Domžale na ogled še do 17. februarja. Moderator posveta je bil Damjan Habe.
Kakšen je pomen Kamniške Bistrice
»Kamniška Bistrica je povezovalni člen med naravo in ljudmi. Brez nje ne obstajamo. V zadnjih desetletjih smo ji vzeli veliko prostora, a s tem izgubljamo tudi identiteto,« je povedala Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda in vodja laboratorija v Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik.
»Za ribiče je najbolj zanimiv zgornji tok, kjer smo se odločili za način ribolova ujemi in spusti, saj želimo ohranjati naravne habitate. Na območju od izvira do Stahovice ni bilo velikih posegov v naravi, zato je tu še veliko rib. Najmanj je za ribolov zanimiv spodnji del reke. Neprimerno je tudi območje v samem centru Kamnika, saj je tam reka popolnoma regulirana. Ribiči se zelo trudimo, da ohranjamo kakovost vod in ugodni habitat za ribe,« je o pomenu vode za ribiče povedal član Ribiške družine Bistrica Tomaž Lavrič.
Kakšno je stanje zelene osi regije
»Kamniška Bistrica je ena najbolj onesnaženih rek v Slovenji, taka je predvsem zaradi posegov ljudi. Analize reke kažejo, da je stanje slabo, celo zelo slabo. V preteklosti smo dodobra spremenili strugo Kamniške Bistrice, kar je pripeljalo do izgube biotske raznovrstnosti. Reka je skoraj že na smrtni postelji. Posekali smo obrečno vegetacijo, ki je za reko kot koža za ljudi. Korenine posrkajo hranila iz kmetijskih površin, v drevesne krošnje se ujamejo smeti, zato je važno, da obrečno vegetacijo ohranjamo. V vodi se snovi ne razkrajajo, zato bodo škodljive snovi prišle v naš vodovodni sistem,« je biološko stanje reke razložila Polona Pengal, vodna biologinja in direktorica Zavoda REVIVO.
»V Pšati in Kamniški Bistrici smo ribiči lansko poletje imeli 30 intervencij. Ribe smo iz vod reševali več kot 1000 ur. Mi se trudimo, a na drugi strani imamo brezobzirne uporabnike vode. Ponekod so z vodo zalivali asfaltne površine,« je več o dogajanju lanskega sušnega poletja povedal Lavrič.
Javnost in politika morata sodelovati
Habe je goste spomnil, da so pred dvema letoma ustno podpisali Deklaracijo o zaščiti Kamniške Bistrice, katere cilj je ozaveščati o pomenu reke in zagotavljati odgovorno ravnanje z reko.
»Člani ribiških družin smo vedno pripravljeni stopiti proti kapitalu. Trenutno je beton zelo poceni, zato je najlažje struge urejati z betonom. Temu se mi upiramo, dajemo realna priporočila, a tu zmaga kapital,« je o zmagi kapitala nad naravo povedal Lavrič, ki je izpostavil, da so problematični tudi prebivalci, ki se ne upirajo uničevanju naravnega okolja.
»Ob Kamniški Bistrici želimo osnovati vsebine, ki bodo našim občanom nudile kvalitetno preživljanje prostega časa. Pred leti smo se osredotočili predvsem na protipoplavno ureditev in tej ureditvi namenili veliko sredstev. A sedaj smo se začeli spraševati, če smo takrat izvedli prave ukrepe. In tu vidim možnosti za sodelovanje s strokovnjaki, zato vas prosim, da pridete do nas in nam zaupate, kako lahko reko upravljamo sonaravno. Politiki imamo moč, da rečemo ne kapitalu, a tu potrebujemo pomoč javnosti, da nam pomagajo sprejeti pravilne odločitve, saj so bili v preteklosti marsikateri prostorski akti sprejeti nepremišljeno. Zato vas pozivam, da se zbudite in se udeležite javnih razgrnitev, kjer lahko podate svoje predloge,« je prebivalce k sodelovanju pozvala domžalska županja, saj samo z znanjem vseh lahko najdemo dobre rešitve.
Kaj lahko naredimo?
»Težko je ljudem razložiti, kaj se dogaja z našo naravo in rekami. Treba je ozaveščati, predvsem mlade. Nevladne organizacije nič ne prispevamo h gospodarstvu, zato smo trn v peti,« je problem reševanja problemov razložila predsednica Slovenskega društva za zaščito voda.
Direktorica Zavoda Revivo opozarja na pomen sajenja dreves ob rek in na veliko moč posameznika: »V naslednjih letih ne moremo reke povrniti v stanje, kot je nekoč bila. Ključnega pomena je, da posadimo obrečno vegetacijo in reki povrnemo razgibanost z meandri. Nove življenjske habitate lahko ustvarimo s skalami sredi struge. Vsaka izboljšava je en kamenček v mozaiku, ki lahko prinese končno izboljšanje stanje.«
Vsak posameznik lahko pripomore k ohranjanju narave, začeti moramo razmišljati, kako se lahko mi prilagodimo naravi in ne, kako lahko naravo prilagodimo sebi.
