V Kamniku je osrednja kulturna prireditev ob Prešernovem dnevu ponudila preplet glasbe, poezije ter govorjene in pisane besede. Dogodek je z domišljeno vizualno podobo predstavil obseg in raznolikost kamniške kulturne ustvarjalnosti. Program je pripravila ekipa Doma kulture Kamnik pod vodstvom koordinatorja Gorana Završnika. Vsebinski okvir prireditve je bil oblikovan s poudarkom na ustvarjanju Srečka Kosovela in Zofke Kveder, ki jima je ob stoletnici njunih smrti posvečeno letošnje leto.
Dvorana Doma kulture Kamnik je zažarela v projekciji fotografij kamniških kulturnih ustvarjalcev in delavcev. Program so soustvarili in se z njim predstavili predstavniki kamniških pevskih društev pod vodstvom Gašperja Selka, glasbena zasedba Noreia in kamniški pesnik Pino Pograjc z interpretacijami poezije Srečka Kosovela. Obiskovalci so prisluhnili še odlomkoma iz besedila Rokovnjači in črtice Potovalci.
Zbrane je pozdravila gostiteljica večera, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek. Poudarila je, da je Kamnik mesto z bogatim kulturnim spominom in hkrati živim, sodobnim ustvarjalnim utripom, ter izpostavila pomen kulture, ki povezuje generacije in oblikuje skupno identiteto. V kratkem pogledu – nazaj in naprej – je orisala delovanje Zavoda za kulturo, ki pod svojim okriljem združuje Dom kulture Kamnik in Samostan Mekinje. »Leto 2025 je bilo za naš zavod izjemno živahno. Število kulturnih dogodkov se je ponovno povečalo. Zabeležili smo kar 352 dogodkov, ki jih je obiskalo skoraj 35.000 ljudi,« je dejala in izpostavila čedalje bolj pestro kulturno življenje v prostorih Kreativne četrti Barutana ter izjemno rast kulturnega turizma z namestitvenimi kapacitetami v samostanu, kjer so obnovili samostansko jedilnico, izdali knjižico receptov Okus preteklosti in vzpostavili dve tipični redovniški celici. Tudi v domu kulture so uvedli nekaj novosti, med drugim kulturni stenčas, ki v avli predstavlja najpomembnejše dogodke preteklega meseca v kamniški kulturi, in najstniški abonma Potovalci, hkrati pa pridobili še financiranje Ministrstva za kulturo za tri projekte: Kdo se boji, ki pospešuje integracijo albanskega prebivalstva v šole, Novi ljudski zvoki, ki obuja ljudsko glasbo, in Prilagajanje, ki obuja industrijsko dediščino v Barutani.
Letos v zavodu načrtujejo več novih vsebin in infrastrukturnih izboljšav: vzpostavitev plesnega abonmaja, foto razstavišča ter kakovostne gostinske ponudbe v domu kulture. Poleg tega v mekinjskem samostanu načrtujejo obnovo kuhinje in uvedbo pethodnega samostanskega menija, marca pa bo izšla knjiga Ivana Sivca Dorotejine solze, ki združuje zgodbo Doroteje Sidonije, opatinje v mekinjskem samostanu, in bogato zgodovino tega samostana. »Ob tej priložnosti bomo tudi prvič slišali uglasbeno glasbeno hvalnico Kamniku avtorjev Ivana Sivca in Matica Smolnikarja,« je povedala Gajšek.
Župan Matej Slapar je v svojem nagovoru poudaril predvsem odgovornost občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj kulture. »Letos Občina Kamnik za kulturo namenja kar 5,7 milijona evrov. To niso le številke v proračunu, temveč jasno sporočilo, da kulturo razumemo kot temelj skupnosti in kot naložbo v ljudi,« je dejal. Med pomembnejšimi projekti je izpostavil obnovo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Glasbene šole Kamnik ter sanacije več kulturnih ustanov in spomenikov po občini.
Slavnostni govornik je bil tokrat Kamničan Anže Zorman, podsekretar na Ministrstvu za kulturo. Kot je poudaril povezovalec večera Rok Kosec, je ministrstvo v zadnjih letih doseglo pomembne premike na področju decentralizacije kulture – tudi po Zormanovi zaslugi. Anže Zorman se je osredotočil na pomen lokalne, žive kulture in spregovoril o Kamniku kot prostoru kulturnega spomina in simbolov, ki oblikujejo skupnost in njen obstoj. »Kamnik, v katerem sicer že ducat let ne živim več, je zame primarno prizemljitev tovrstnih vtisov: fresk v cerkvi na Šutni, intervju, ki ga je Silvo Teršek posnel s Temnim Valčkom, meduze, meduze, Zagoričnikova lizika. In seveda brezštevilni nagovori gospoda Toneta Ftičarja, ki je bil zame celo stoletje tako rekoč institucija kamniške kulture in čigar štafeto danes po malem nosijo novi kolegi v tej dvorani. Tako oni kot kolega Ftičar in kolega Tunja, reper iz Duplice, so v tem smislu narodotvorni. So, tako kot vsakotedenski obiski pevskih vaj moje matere in ikonoklazem vsake nove generacije pesnikov, način, da zamišljene skupnosti sploh preživimo,« je dejal Zorman in dodal, da je kultura tista, ki nam kot civilizacijski dosežek pomaga preživeti.
