V soboto, na predvečer Prešernovega dneva, so v Trzinu proslavili slovensko besedo, kulturo in umetnost. Rdeča nit programa je bila ljubezen – ena najbolj zastopanih tem v peti in pisani besedi. V prvem delu večera so obiskovalci prisluhnili peti in pisani besedi slovenskih avtorjev, v drugem delu pa uživali v priredbi Lenore, predromantične balade, ki jo je priredil France Prešeren.

»Kulturni dan praznujemo že 80 let in predstavlja pomemben del naše identitete. Je dan, ko se še posebej zavedamo bogate kulturne dediščine, ki ni zastopana le v pisani besedi, temveč obsega tudi obrt, arhitekturo, ustno izročilo in ljudsko petje,« je v uvodu poudarila povezovalka večera Zarja Bricelj. Poslušalce je popeljala skozi različna časovna obdobja slovenske književnosti in raznolike avtorje, člani Kulturnega društva Ivan Hribar pa so s pesmijo in recitacijo predstavili pesnitve ter odlomke iz leposlovnih del. Skozi izbrane interpretacije se je razkrivala slovenska lirska struna o ljubezni, prepletena v različnih tonih – od prefinjene idealizacije do bolj kompleksnih in tragičnih razsežnosti.

O bogati tradiciji kulturnega udejstvovanja v kraju je spregovoril tudi župan Občine Trzin Peter Ložar. »Trzin ima res bogato zgodovino, kar se tiče kulturnega udejstvovanja. KUD France Kotar je pred nekaj leti praznoval stoletnico, kar pomeni, da je gledališka dejavnost v Trzinu zelo živa. Poudariti bi želel, da je lani Kulturno društvo France Kotar na Linhartovih dnevih dobilo Matička, kar je največje priznanje, ki ga lahko amatersko kulturno društvo dobi na področju gledališke dejavnosti. Zraven so prejeli še dve posebni priznanji strokovne režije (Jan Urbanija in Sandra Kmetič). To pomeni, da je bila naša gledališka predstava zmagovalna,« je povedal.

V drugem delu večera je sledila predromantična balada, ki jo je v izvirniku napisal Gottfried August Bürger. V slovenščino jo je kot prvi prevedel Žiga Zois, France Prešeren pa jo je nato popravil ter prepesnil v rimo. Gre za tragično ljubezensko zgodbo med Wilhelmom in Leonoro, ki ju loči vojna, pripoved pa se po zapletih konča nesrečno.

V soboto, na predvečer Prešernovega dneva, so v Trzinu proslavili slovensko besedo, kulturo in umetnost. Rdeča nit programa je bila ljubezen – ena najbolj zastopanih tem v peti in pisani besedi. V prvem delu večera so obiskovalci prisluhnili peti in pisani besedi slovenskih avtorjev, v drugem delu pa uživali v priredbi Lenore, predromantične balade, ki jo je priredil France Prešeren.

»Kulturni dan praznujemo že 80 let in predstavlja pomemben del naše identitete. Je dan, ko se še posebej zavedamo bogate kulturne dediščine, ki ni zastopana le v pisani besedi, temveč obsega tudi obrt, arhitekturo, ustno izročilo in ljudsko petje,« je v uvodu poudarila povezovalka večera Zarja Bricelj. Poslušalce je popeljala skozi različna časovna obdobja slovenske književnosti in raznolike avtorje, člani Kulturnega društva Ivan Hribar pa so s pesmijo in recitacijo predstavili pesnitve ter odlomke iz leposlovnih del. Skozi izbrane interpretacije se je razkrivala slovenska lirska struna o ljubezni, prepletena v različnih tonih – od prefinjene idealizacije do bolj kompleksnih in tragičnih razsežnosti.

O bogati tradiciji kulturnega udejstvovanja v kraju je spregovoril tudi župan Občine Trzin Peter Ložar. »Trzin ima res bogato zgodovino, kar se tiče kulturnega udejstvovanja. KUD France Kotar je pred nekaj leti praznoval stoletnico, kar pomeni, da je gledališka dejavnost v Trzinu zelo živa. Poudariti bi želel, da je lani Kulturno društvo France Kotar na Linhartovih dnevih dobilo Matička, kar je največje priznanje, ki ga lahko amatersko kulturno društvo dobi na področju gledališke dejavnosti. Zraven so prejeli še dve posebni priznanji strokovne režije (Jan Urbanija in Sandra Kmetič). To pomeni, da je bila naša gledališka predstava zmagovalna,« je povedal.

V drugem delu večera je sledila predromantična balada, ki jo je v izvirniku napisal Gottfried August Bürger. V slovenščino jo je kot prvi prevedel Žiga Zois, France Prešeren pa jo je nato popravil ter prepesnil v rimo. Gre za tragično ljubezensko zgodbo med Wilhelmom in Leonoro, ki ju loči vojna, pripoved pa se po zapletih konča nesrečno.