V nekoliko okrnjenem številu smo se v petek, 22. septembra, zbrali v gostišču Repnik nekdanji sošolci in sošolke, ki smo leta 1953 prestopili prag neveljske osnovne šole. Letos namreč obhajamo častitljivo obletnico – 70 let, odkar smo začeli nabirati znanje v radožive otroške glavice. Ob snidenju smo se kar malo spogledovali, saj nam je zob časa krepko spremenil zunanji videz. Žal se je kar nekaj sošolk in sošolcev zaradi bolezni moralo prezgodaj posloviti s tega sveta. V blag spomin nanje in na pokojne učitelje smo jim naklonili trenutek tišine, zanje bo darovana tudi spominska maša v neveljski cerkvi.
V sproščenem pogovoru ob prigrizku in pijači smo obujali spomine na tiste čase. Ugotavljali smo, da nam je bilo kljub veliki skromnosti in nerazvajenosti neizmerno lepo. V prostem času smo se sproščali ob Nevljici z raznimi preprostimi otroškimi igricami, igrali smo »med dvema ognjema«, se lovili, igrali ravbarje in žandarje ter druge preproste otroške igrice. Še radia skoraj nismo poznali, kaj šele televizije in telefona. Otroci današnjega časa si brez teh sodobnih aparatov verjetno ne predstavljajo vsakdanjega življenja, a sami niso nič krivi, to je zahteva sodobnega časa.
Po končanem šolanju in izbiri poklica je življenje vsakega izmed nas vodilo po usojeni poti. Ustvarili smo si družine, boj za obstanek nas je ob poklicnem delu dodobra oklesal. Zaposlovale so nas vsakdanje skrbi, gotovo se je vsak od nas soočal z boleznimi in s slovesi ob odhodih najdražjih. Vse smo prenesli, čeprav je bilo marsikdaj hudo, a ponosni smo, da nam v prsih še bijejo plemenita srca, ki znajo ločevati dobro od zlega.
Marinka Gomiršek, Nevlje
