Več kot 2000 udeležencev iz Slovenije in tujine se je danes sprehodilo skozi Kamnik v povorki narodnih noš, ki je predstavljala vrhunec Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Osrednjo vlogo letošnjega tridnevnega festivalskega dogajanja je imela Bela krajina, njeni običaji, ljudje in tradicija.
V več kot 50 letih so se Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine iz lokalne razvili na mednarodno raven, saj je festival član mednarodne folklorne mreže CIOFF in sodi med največje tovrstne dogodke v srednji Evropi. »Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine niso le turistična atrakcija, temveč tudi prostor razmisleka o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kam peljemo svojo dediščino,« ob tem poudarjajo organizatorji Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine iz Zavoda za turizem in šport, kjer so se odločili, da bo v Kamniku v okviru prireditve vsako leto predstavljena ena izmed slovenskih regij. Letos je bila to Bela krajina, ki se je predstavila s svojo edinstveno narodno nošo, prepoznavno po belih lanenih oblačilih, značilnih naglavnih rutah ter predpasnikih. Obiskovalci so poleg belokranjskih plesov in pesmi lahko spoznali tudi belokranjske pisanice, ročno izdelana velikonočna jajca, poslikana s tradicionalnimi voskanimi vzorci, doživeli pristne belokranjske okuse, kot je znamenita belokranjska pogača, ki je bila predstavljena tudi na delavnici peke v Samostanu Mekinje, in se seznanili s predelavo volne ter lanu.
Belokranjska narodna noša je bila strokovno predstavljena tudi v prvem delu današnje povorke, ki jo je pospremilo več tisoč obiskovalcev, medtem ko so se v drugem delu predstavile narodne noše iz Slovenije in tujine (Srbija, Hrvaška, Latvija, Nemčija, Italija). O pomenu narodne noše sta še pred mimohodom 2000 udeležencev povorke na Glavnem trgu spregovorila tudi župan občine Kamnik Matej Slapar in slavnostni govornik etnolog dr. Janez Bogataj. »Kamnik bo danes v vsem svojem čaru zasijal v podobah slovenstva, slovenske kulturne, oblačilne in etnološke dediščine, ponosa naših krajev, ki je ohranil naš narod na tem lepem koščku sveta. Oblačilna dediščina in vse, kar je z njo povezano, predstavljata v zgodovini naših narodov istovetnost in ponos,« je dejal župan Slapar, ki se je v imenu Občine Kamnik za ves prispevek, ki ga je dal Kamniku, narodnim nošam in kulturni dediščini, posebej zahvalil Tonetu Ftičarju, letos upokojenemu vodji kamniške izpostave JSKD, članu organizacijskih odborov festivala in večkrat – letos skupaj z Barbaro Božič – tudi voditelju vseh prireditev na odru ”narodnih noš”.
Slavnostni govornik dr. Bogataj je poudaril, da so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku edina in osrednja ter največja tovrstna prireditev v Sloveniji, pomembna za sooblikovanje naše sodobne narodne zavesti, širše pa tudi kot prispevek k državljanski vzgoji. »Tudi drugod po svetu se ljudje preoblačijo v narodne kostume, da bi poudarili svojo narodno, lokalno ali regionalno pripadnost. A v Sloveniji to hitro povzroči pomisleke, celo cinične pripombe in označevanja z nacionalizmom, če bi se nekdo od povabljenih slavnostnih gostov na državni na državni proslavi ali kakem pomembnem dogodku pojavil v pripadnostnem kostumu,« je med drugim dejal dr. Bogataj.
Poleg povorke je bil eden od vrhuncev festivala tudi sodobna plesna predstava Zeleni Jurij, ki so jo izvedli mladi kamniški ustvarjalci: plesalci Daša Resnik, Manca Andrič, Živa Babnik, Alina Seliškar, Vita Pogačar, Ela Uštar in Grega Golob; avtorica plesne koreografije je Ana Medvešček iz Plesnega kluba Šinšin, medtem ko je glasbo ustvaril Gašper Selko. Predstava simbolizira živo vez med tradicijo in sodobnostjo ter dokazuje, da se dediščina ne le ohranja, ampak se skozi nove generacije tudi razvija.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine niso le pogled v preteklost, ampak Kamnik med festivalom postane prostor, kjer dediščina zaživi. Tokrat je organizatorjem tradicijo uspelo tudi na novo interpretirati, in s tem približati mlajšim rodovom.
