Letošnje leto je za Trzin še posebej praznično, saj mineva 750 let od prve omembe Trzina v srednjeveški listini. Ob tej priložnosti so v Centru Ivana Hribarja odprli občasno razstavo z naslovom Trzin v luči srednjeveških zgodovinskih virov, ki je nastala pod okriljem Medobčinskega muzeja Kamnik.
Da so odprtje nove občasne razstave, ki bo na ogled en mesec, potem pa se seli v Jefačnikovo domačijo, že nestrpno pričakovali, je dejal trzinski župan Peter Ložar, saj so se v zvezi s Trzinom v srednjem veku našle nove listine. Srednjeveška zgodovina kraja je že opisana v Trzinskem zborniku, izdanem pred desetletjem, od takrat pa so se našli novi viri, ki omenjajo Trzin. Kot je povedala Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je poleg Jerneja Kotarja soavtorica razstave, je bilo pred desetimi leti znanih šest ali sedem srednjeveških listin, do zdaj pa so na novo našli kar 25 listin, ki omenjajo Trzin. »Le malo krajev v Sloveniji se lahko pohvali s toliko znanimi srednjeveškimi viri, v katerih se pojavljajo,« je poudarila Železnikar, medtem ko je Kotar dodal, da se bo zagotovo še našlo kaj listin, vendar starejšega dokumenta od tega, ki zdaj velja za prvega, verjetno ne bodo našli.
Razstava, ki jo je v celoti financirala Občina Trzin, na petih panojih predstavlja zgodovino Trzina v srednjem veku na podlagi najdenih dokumentov, še bolj podrobno pa je to obdobje predstavljeno v katalogu, poleg tega pa bo v prihodnjih tednih v Trzinu potekalo tudi predavanje Jerneja Kotarja. Natančnega datuma nastanka Trzina zgodovinarji ne morejo določiti, kar je običajno, a Trzin je bil poseljen že v prazgodovini, in sicer v mlajši kameni dobi pred 6500 leti ter v železni dobi pred 2500 leti, mlajše sledi poselitve pa datirajo v obdobje zgodnjega srednjega veka, v čas pred 1500–1000 leti.
Območje Trzina je bilo privlačno za vlaganje v zemljiško posest
Ime Trzin se kot Direzin prvič pojavi v srednjeveški listini, izdani 15. maja 1273 v Ljubljani. Napisana je v latinščini. V njej piše, da Ulrik iz Dürrnholza, deželni glavar na Koroškem, Kranjskem, v Slovenski marki in Furlaniji, potrjuje, da se je Viljem Svibenski v korist ljubljanske komende nemškega viteškega reda odpovedal vsem pravicam do štirih hub (tj. kmetij) v Dobrljevem, šestih v Trzinu in ene v Malem Mengšu, ki jih je imel po svojem očetu Viljemu. Naslednja najstarejša listina je iz 1. avgusta 1301. V njej je poimensko omenjen prvi Trzinec – Lubej. Trzin je v srednjeveških virih različno poimenovan. Leta 1273 kot Direzin, 1301 Trezein, 1306 Tersein, 1329 Terzein, 1337 Tersein in podobno.
Ime Trzin naj bi bilo izpeljano iz korena trza s pomenom krčevina, ledina. To nakazuje, da bi vas lahko nastala v času velike agrarne kolonizacije med 11. in 13. stoletjem, ko so kolonizacijska prizadevanja zemljiških gospodov dosegla vrhunec. V okviru več stoletij trajajoče kolonizacije so načrtno naselili in kultivirali do tedaj redko poseljena ali neposeljena območja. Cilj zemljiških gospodov je bilo čim boljše gospodarsko izkoriščanje posesti.
Kot je povedal Kotar, so se Trzinci v glavnem ukvarjali s poljedelstvom in kmetijstvom, gotovo je bil med njimi kak obrtnik, ki je zadovoljeval lokalne potrebe. Glede na to da je mimo Trzina tekla zelo pomembna prometna pot, pa zgodovinarji domnevajo, da se je vsaj del vaščanov ukvarjal tudi s tovorništvom. Ob koncu srednjega veka naj bi bilo v kraju 15 hub (kmetij), a kot je poudaril Kotar, ta številka ni zanesljiva. Vloga Trzina v srednjem veku je bila kljub ugodni legi precej majhna, saj tu ni bilo sedeža zemljiškega gospostva ne sedeža župnije. Vaščani so bili dolga stoletja vezani na bližnje večje kraje, predvsem Mengeš in Kamnik. Čeprav je bil Trzin mala obcestna vas, je mimo tekla ena najpomembnejših prometnih poti, ki ji povezovala obalo z notranjostjo. Zato so bile kmetije (hube) in imetje posesti v njej zelo pomembne, prav tako pa je bilo to območje v srednjem veku atraktivno za vlaganje v zemljiško posest.
