Od začetka februarja v Komendi na območju, kjer bo v prihodnje urejeno novo pokopališče, potekajo arheološka izkopavanja, ki so prinesla bogate in pomembne najdbe – poleg prazgodovinskih, ki pričajo, da si je človek že v mlajši kameni dobi (neolitiku) tu uredil bivališče, tudi iz bronaste dobe in nekoliko mlajše iz novega veka.

Arheologi, ki opravljajo izkopavanja, so z odkritji zadovoljni. »Našli smo najdbe iz neolitskega obdobja (mlajše kamene dobe) ter bogate sledi iz bronaste dobe. Poleg tega smo odkrili tudi mlajše najdbe, povezane z novim vekom, saj se je na tem območju nahajal francoski park Šmidove graščine. Med raziskovanjem smo našli tudi jamo, ki smo jo iskali – ostanek nekdanjega vodnjaka – ter še nekaj novoveških jam,« je za Modre novice o najdbah povedal koordinator arheoloških del Rok Bremec iz arheološkega podjetja PJP.

Posebej zanimive so neolitske najdbe. V preteklosti so med izkopavanjem pri cerkvi v Komendi že bile odkrite najdbe iz tega obdobja, enako tudi na Križu, a le posamezne. Zdaj so našli več arheoloških predmetov na enem mestu, kar nakazuje, da je na tem območju človek bival že v mlajši kameni dobi. »Našli smo večjo jamo, v kateri je bilo precej keramičnih najdb: posodje ter dve zajemalki. Na tem območju, kjer je vzpetina z lepim razgledom, je bilo očitno postavljeno bivališče. Najdbe so zdaj v poizkopavalni obdelavi, a že glede na okrasne elemente vemo, da gre za neolitsko obdobje,« pojasnjuje Bremec. Takšna odkritja so redka, še dodaja: »Na Gorenjskem so znane neolitske poselitve predvsem v Stiški vasi, Drulovki, na Pungartu v Kranju in Malijevem gradišču nad Golnikom, sicer pa jih je zelo malo. Zato je to odkritje še toliko pomembnejše in kaže, da je bilo to območje pred 6000 leti precej živahno.«

Komenda je sicer arheološko precej raziskana. Večino najdišč na tem območju sta dokumentirala domačina Miran Bremšak in France Stele v sodelovanju z dr. Milanom Sagadinom. Ravno po njihovi zaslugi je območje, kjer sedaj potekajo izkopavanja, zaščiteno, saj so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ob nadzoru gradnje Glavarjeve ceste našli zajemalko iz mlajše kamene dobe. »Najdba zajemalke je bila brez konteksta, zato ni bilo jasno, ali gre za pomembno odkritje. Z najdbo te večje jame smo dokončno potrdili neolitsko poselitev,« pojasnjuje Bremec.

Poleg najdb iz mlajše kamene dobe so arheologi med izkopavanjem na tem območju našli še ostanke jam iz bronaste dobe. »Domnevamo, da je šlo za objekt. Vendar so zaradi propada lesenih konstrukcij ohranjene le globoko vkopane jame za vertikalne stebre, med najdbami pa smo odkrili svitke, ki kažejo na kuhinjo, viček za tkanje ipd.,« razlaga Bremec in doda, da so našli tudi ostanke parka ob Šmidovi graščini iz 19. stoletja, med njimi tudi nekdanji vodnjak. Ravno zato, ker je tu bil park in je bila zemlja le površinsko obdelovana in nepozidana, so se arheološki konteksti iz starejših arheoloških obdobij, ki so bili vkopani dovolj globoko, sploh ohranili.

Od začetka februarja v Komendi na območju, kjer bo v prihodnje urejeno novo pokopališče, potekajo arheološka izkopavanja, ki so prinesla bogate in pomembne najdbe – poleg prazgodovinskih, ki pričajo, da si je človek že v mlajši kameni dobi (neolitiku) tu uredil bivališče, tudi iz bronaste dobe in nekoliko mlajše iz novega veka.

Arheologi, ki opravljajo izkopavanja, so z odkritji zadovoljni. »Našli smo najdbe iz neolitskega obdobja (mlajše kamene dobe) ter bogate sledi iz bronaste dobe. Poleg tega smo odkrili tudi mlajše najdbe, povezane z novim vekom, saj se je na tem območju nahajal francoski park Šmidove graščine. Med raziskovanjem smo našli tudi jamo, ki smo jo iskali – ostanek nekdanjega vodnjaka – ter še nekaj novoveških jam,« je za Modre novice o najdbah povedal koordinator arheoloških del Rok Bremec iz arheološkega podjetja PJP.

Posebej zanimive so neolitske najdbe. V preteklosti so med izkopavanjem pri cerkvi v Komendi že bile odkrite najdbe iz tega obdobja, enako tudi na Križu, a le posamezne. Zdaj so našli več arheoloških predmetov na enem mestu, kar nakazuje, da je na tem območju človek bival že v mlajši kameni dobi. »Našli smo večjo jamo, v kateri je bilo precej keramičnih najdb: posodje ter dve zajemalki. Na tem območju, kjer je vzpetina z lepim razgledom, je bilo očitno postavljeno bivališče. Najdbe so zdaj v poizkopavalni obdelavi, a že glede na okrasne elemente vemo, da gre za neolitsko obdobje,« pojasnjuje Bremec. Takšna odkritja so redka, še dodaja: »Na Gorenjskem so znane neolitske poselitve predvsem v Stiški vasi, Drulovki, na Pungartu v Kranju in Malijevem gradišču nad Golnikom, sicer pa jih je zelo malo. Zato je to odkritje še toliko pomembnejše in kaže, da je bilo to območje pred 6000 leti precej živahno.«

Komenda je sicer arheološko precej raziskana. Večino najdišč na tem območju sta dokumentirala domačina Miran Bremšak in France Stele v sodelovanju z dr. Milanom Sagadinom. Ravno po njihovi zaslugi je območje, kjer sedaj potekajo izkopavanja, zaščiteno, saj so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ob nadzoru gradnje Glavarjeve ceste našli zajemalko iz mlajše kamene dobe. »Najdba zajemalke je bila brez konteksta, zato ni bilo jasno, ali gre za pomembno odkritje. Z najdbo te večje jame smo dokončno potrdili neolitsko poselitev,« pojasnjuje Bremec.

Poleg najdb iz mlajše kamene dobe so arheologi med izkopavanjem na tem območju našli še ostanke jam iz bronaste dobe. »Domnevamo, da je šlo za objekt. Vendar so zaradi propada lesenih konstrukcij ohranjene le globoko vkopane jame za vertikalne stebre, med najdbami pa smo odkrili svitke, ki kažejo na kuhinjo, viček za tkanje ipd.,« razlaga Bremec in doda, da so našli tudi ostanke parka ob Šmidovi graščini iz 19. stoletja, med njimi tudi nekdanji vodnjak. Ravno zato, ker je tu bil park in je bila zemlja le površinsko obdelovana in nepozidana, so se arheološki konteksti iz starejših arheoloških obdobij, ki so bili vkopani dovolj globoko, sploh ohranili.