V galeriji Miha Maleš so odprli razstavo del slovenskega kiparja Jakoba Savinška, ki se je rodil leta 1922 v Kamniku. Razstava pa ni posvečena zgolj stoletnici umetnikovega rojstva, temveč tudi njegovi predstavitvi v domačem kraju, saj le malo Kamničanov ve, da se je Savinšek rodil tukaj. Prav v galeriji Miha Maleš hranijo del umetnikovega opusa in dokumentarno gradivo, ki jim ga je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica, slovenska igralka in pesnica Mila Kačič.
Kot omenjeno, se je Jakob Savinšek rodil v Kamniku 4. februarja 1922, kjer je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. Družina se je leta 1929 preselila v Ljubljano, kjer je Jakob z odliko končal osmi razred gimnazije in se vpisal na medicinsko fakulteto. Njegovo študijsko pot je presekala vojna. Leta 1942 so Jakoba in njegovega brata Jureta odvedli v taborišče Gonars, od koder sta se vrnila konec istega leta. Jakob je preživljal družino z neumornim portretiranjem in risanjem cvetličnih tihožitij ter še naprej uril in razvijal svoj risarski talent pri slikarju Rihardu Jakopiču. V krogu pisatelja Ivana Mraka in njegove žene, kiparke Karle Bulovec Mrak, je prejemal tudi prve napotke na poti kiparstva. Prav tukaj je spoznal svojo življenjsko sopotnico Milo Kačič.
Leta 1945 se je Jakob Savinšek med prvimi vpisal v prvi semester Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na smer kiparstvo (poučevali so ga Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda). Leta 1949 je diplomiral in istega leta se mu je rodil sin David. Leta 1950 je Savinšek najel bivši atelje kiparja Frančiška Smerduja. Petdeseta leta so bila za umetnika leta potovanj, odkrivanja umetnosti in druženja s številnimi akterji slovenskega in širšega evropskega kulturnega prostora, prinesla pa so mu tudi prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani ter tudi prva naročila za kiparske spomenike (Celje, Novo mesto, Ptuj, Trenta). Sledila je večja samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu in nagrada Moša Pijade, ki mu je omogočila študijsko potovanje v Anglijo in Francijo. Temu so sledila številna potovanja po evropskih mestih ter nova naročila javnih spomenikov, med drugim monumentalnih kipov Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu.
Leta 1960 se je Savinšek udeležil mednarodnega slikarskega simpozija v Avstriji, kjer so različni umetniki ustvarjali skulpture iz peščenca. Njegovo delo z naslovom Znamenje 20. stoletja je odkupilo mesto Dunaj in ga postavilo v Donavski park. Mala študija te skulpture je na ogled na razstavi v Kamniku. Simpozij je botroval temu, da sta Savinšek in kipar Janez Lenassi sprožila pobudo in položila temelje za soroden simpozij pri nas, ki ga danes poznamo pod imenom Forma viva.
Leta 1961 se je Jakob Savinšek kljub fizični in psihični izčrpanosti podal na simpozij v Kirchheim (Nemčija), kjer pa se je umetnikova pot pri komaj devetintridesetih letih iztekla zaradi nenadne smrti.
Na razstavi so predstavljeni Savinškovi kipi iz zbirke Galerije Miha Maleš, poleg le-teh pa so na ogled tudi dela iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto. Razstavo spremlja tudi del umetnikove poezije, najdemo jo na stenah muzeja in v katalogu. Ob razstavi je izšel katalog, delo oblikovalca Vladimirja Ristića z besedilom kustosinje razstave, Saše Bučan.