četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
DomovAktualnoPoklon rojaku Jakobu Savinšku

Poklon rojaku Jakobu Savinšku

V galeriji Miha Maleš so odprli razstavo del slovenskega kiparja Jakoba Savinška, ki se je rodil leta 1922 v Kamniku. Razstava pa ni posvečena zgolj stoletnici umetnikovega rojstva, temveč tudi njegovi predstavitvi v domačem kraju, saj le malo Kamničanov ve, da se je Savinšek rodil tukaj. Prav v galeriji Miha Maleš hranijo del umetnikovega opusa in dokumentarno gradivo, ki jim ga je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica, slovenska igralka in pesnica Mila Kačič.


Kot omenjeno, se je Jakob Savinšek rodil v Kamniku 4. februarja 1922, kjer je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. Družina se je leta 1929 preselila v Ljubljano, kjer je Jakob z odliko končal osmi razred gimnazije in se vpisal na medicinsko fakulteto. Njegovo študijsko pot je presekala vojna. Leta 1942 so Jakoba in njegovega brata Jureta odvedli v taborišče Gonars, od koder sta se vrnila konec istega leta. Jakob je preživljal družino z neumornim portretiranjem in risanjem cvetličnih tihožitij ter še naprej uril in razvijal svoj risarski talent pri slikarju Rihardu Jakopiču. V krogu pisatelja Ivana Mraka in njegove žene, kiparke Karle Bulovec Mrak, je prejemal tudi prve napotke na poti kiparstva. Prav tukaj je spoznal svojo življenjsko sopotnico Milo Kačič.

Leta 1945 se je Jakob Savinšek med prvimi vpisal v prvi semester Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na smer kiparstvo (poučevali so ga Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda). Leta 1949 je diplomiral in istega leta se mu je rodil sin David. Leta 1950 je Savinšek najel bivši atelje kiparja Frančiška Smerduja. Petdeseta leta so bila za umetnika leta potovanj, odkrivanja umetnosti in druženja s številnimi akterji slovenskega in širšega evropskega kulturnega prostora, prinesla pa so mu tudi prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani ter tudi prva naročila za kiparske spomenike (Celje, Novo mesto, Ptuj, Trenta). Sledila je večja samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu in nagrada Moša Pijade, ki mu je omogočila študijsko potovanje v Anglijo in Francijo. Temu so sledila številna potovanja po evropskih mestih ter nova naročila javnih spomenikov, med drugim monumentalnih kipov Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu.

Leta 1960 se je Savinšek udeležil mednarodnega slikarskega simpozija v Avstriji, kjer so različni umetniki ustvarjali skulpture iz peščenca. Njegovo delo z naslovom Znamenje 20. stoletja je odkupilo mesto Dunaj in ga postavilo v Donavski park. Mala študija te skulpture je na ogled na razstavi v Kamniku. Simpozij je botroval temu, da sta Savinšek in kipar Janez Lenassi sprožila pobudo in položila temelje za soroden simpozij pri nas, ki ga danes poznamo pod imenom Forma viva.

Leta 1961 se je Jakob Savinšek kljub fizični in psihični izčrpanosti podal na simpozij v Kirchheim (Nemčija), kjer pa se je umetnikova pot pri komaj devetintridesetih letih iztekla zaradi nenadne smrti.

Na razstavi so predstavljeni Savinškovi kipi iz zbirke Galerije Miha Maleš, poleg le-teh pa so na ogled tudi dela iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto. Razstavo spremlja tudi del umetnikove poezije, najdemo jo na stenah muzeja in v katalogu. Ob razstavi je izšel katalog, delo oblikovalca Vladimirja Ristića z besedilom kustosinje razstave, Saše Bučan.

Ustvaril obsežen opus v zgolj desetih letih

»Obsežen opus Jakoba Savinška sam zase govori zgodbo o umetniku, ki je morda sam v sebi res čutil, da se mu bo življenje izteklo prehitro, da bi lahko realiziral vse svoje ideje in svoja hotenja. Prav posebej se zavemo obsežnosti in raznolikosti kiparjevega opusa, ko nam letnice nastanka posameznih del govorijo zgolj o obdobju, nekoliko daljšem kot desetletje,« je na odprtju poudarila kustosinja razstave Saša Bučan, ki si želi, da bi Savinšek dobil zasluženo prepoznavo tudi v domačem mestu, »marsikateremu občanu Kamnika smo postavili napisno ploščo, morda bi to lahko dočakal tudi Jakob Savinšek. Tega si zelo želim in mislim, da bi bilo prav, da bi tudi na ta način tako Kamničane kot širšo javnost obvestili, da je tukaj nekaj časa živel ta zelo velik umetnik.«

Tudi Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki je odprla razstavo v Kamniku, je poudarila, da se bo treba v prihodnosti Jakobu Savinšku še bolj posvetiti in mu dati bolj ustrezno mesto tudi v nacionalnem pogledu. Sicer pa je ministrica izpostavila kamniško Galerijo Miha Maleš kot primer dobre prakse: »V galeriji opravljajo izjemno delo predvsem v zvezi z zapuščino Mihe Maleša, po drugi strani pa se povezujejo z različnimi muzeji in pokrajinskimi galerijami. To spodbujamo tudi na ministrstvu, saj menimo, da kadar pride do teh sinergij, umetnost vidi več ljudi, nastanejo odlični katalogi in nova spoznanja za prihodnost.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
19.2 ° C
20.3 °
17.8 °
88 %
1.5kmh
75 %
čet
30 °
pet
32 °
sob
27 °
ned
31 °
pon
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoPoklon rojaku Jakobu Savinšku

Poklon rojaku Jakobu Savinšku

V galeriji Miha Maleš so odprli razstavo del slovenskega kiparja Jakoba Savinška, ki se je rodil leta 1922 v Kamniku. Razstava pa ni posvečena zgolj stoletnici umetnikovega rojstva, temveč tudi njegovi predstavitvi v domačem kraju, saj le malo Kamničanov ve, da se je Savinšek rodil tukaj. Prav v galeriji Miha Maleš hranijo del umetnikovega opusa in dokumentarno gradivo, ki jim ga je nekoliko pred svojo smrtjo v oporoki podarila Savinškova življenjska sopotnica, slovenska igralka in pesnica Mila Kačič.


Kot omenjeno, se je Jakob Savinšek rodil v Kamniku 4. februarja 1922, kjer je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole. Družina se je leta 1929 preselila v Ljubljano, kjer je Jakob z odliko končal osmi razred gimnazije in se vpisal na medicinsko fakulteto. Njegovo študijsko pot je presekala vojna. Leta 1942 so Jakoba in njegovega brata Jureta odvedli v taborišče Gonars, od koder sta se vrnila konec istega leta. Jakob je preživljal družino z neumornim portretiranjem in risanjem cvetličnih tihožitij ter še naprej uril in razvijal svoj risarski talent pri slikarju Rihardu Jakopiču. V krogu pisatelja Ivana Mraka in njegove žene, kiparke Karle Bulovec Mrak, je prejemal tudi prve napotke na poti kiparstva. Prav tukaj je spoznal svojo življenjsko sopotnico Milo Kačič.

Leta 1945 se je Jakob Savinšek med prvimi vpisal v prvi semester Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani na smer kiparstvo (poučevali so ga Boris in Zdenko Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda). Leta 1949 je diplomiral in istega leta se mu je rodil sin David. Leta 1950 je Savinšek najel bivši atelje kiparja Frančiška Smerduja. Petdeseta leta so bila za umetnika leta potovanj, odkrivanja umetnosti in druženja s številnimi akterji slovenskega in širšega evropskega kulturnega prostora, prinesla pa so mu tudi prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani ter tudi prva naročila za kiparske spomenike (Celje, Novo mesto, Ptuj, Trenta). Sledila je večja samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu in nagrada Moša Pijade, ki mu je omogočila študijsko potovanje v Anglijo in Francijo. Temu so sledila številna potovanja po evropskih mestih ter nova naročila javnih spomenikov, med drugim monumentalnih kipov Ivana Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini in Simona Gregorčiča v Kobaridu.

Leta 1960 se je Savinšek udeležil mednarodnega slikarskega simpozija v Avstriji, kjer so različni umetniki ustvarjali skulpture iz peščenca. Njegovo delo z naslovom Znamenje 20. stoletja je odkupilo mesto Dunaj in ga postavilo v Donavski park. Mala študija te skulpture je na ogled na razstavi v Kamniku. Simpozij je botroval temu, da sta Savinšek in kipar Janez Lenassi sprožila pobudo in položila temelje za soroden simpozij pri nas, ki ga danes poznamo pod imenom Forma viva.

Leta 1961 se je Jakob Savinšek kljub fizični in psihični izčrpanosti podal na simpozij v Kirchheim (Nemčija), kjer pa se je umetnikova pot pri komaj devetintridesetih letih iztekla zaradi nenadne smrti.

Na razstavi so predstavljeni Savinškovi kipi iz zbirke Galerije Miha Maleš, poleg le-teh pa so na ogled tudi dela iz Narodne in Moderne galerije ter Dolenjskega muzeja Novo mesto. Razstavo spremlja tudi del umetnikove poezije, najdemo jo na stenah muzeja in v katalogu. Ob razstavi je izšel katalog, delo oblikovalca Vladimirja Ristića z besedilom kustosinje razstave, Saše Bučan.

Ustvaril obsežen opus v zgolj desetih letih

»Obsežen opus Jakoba Savinška sam zase govori zgodbo o umetniku, ki je morda sam v sebi res čutil, da se mu bo življenje izteklo prehitro, da bi lahko realiziral vse svoje ideje in svoja hotenja. Prav posebej se zavemo obsežnosti in raznolikosti kiparjevega opusa, ko nam letnice nastanka posameznih del govorijo zgolj o obdobju, nekoliko daljšem kot desetletje,« je na odprtju poudarila kustosinja razstave Saša Bučan, ki si želi, da bi Savinšek dobil zasluženo prepoznavo tudi v domačem mestu, »marsikateremu občanu Kamnika smo postavili napisno ploščo, morda bi to lahko dočakal tudi Jakob Savinšek. Tega si zelo želim in mislim, da bi bilo prav, da bi tudi na ta način tako Kamničane kot širšo javnost obvestili, da je tukaj nekaj časa živel ta zelo velik umetnik.«

Tudi Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki je odprla razstavo v Kamniku, je poudarila, da se bo treba v prihodnosti Jakobu Savinšku še bolj posvetiti in mu dati bolj ustrezno mesto tudi v nacionalnem pogledu. Sicer pa je ministrica izpostavila kamniško Galerijo Miha Maleš kot primer dobre prakse: »V galeriji opravljajo izjemno delo predvsem v zvezi z zapuščino Mihe Maleša, po drugi strani pa se povezujejo z različnimi muzeji in pokrajinskimi galerijami. To spodbujamo tudi na ministrstvu, saj menimo, da kadar pride do teh sinergij, umetnost vidi več ljudi, nastanejo odlični katalogi in nova spoznanja za prihodnost.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
19.2 ° C
20.3 °
17.8 °
88 %
1.5kmh
75 %
čet
30 °
pet
32 °
sob
27 °
ned
31 °
pon
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano