četrtek, 16 oktobra, 2025
12.5 C
Kamnik
12.5 C
Kamnik
četrtek, 16 oktobra, 2025
12.5 C
Kamnik
četrtek, 16 oktobra, 2025
12.5 C
Kamnik
četrtek, 16 oktobra, 2025
DomovAktualnoO grajskih vrtnarjih in družinskem drevesu

O grajskih vrtnarjih in družinskem drevesu

Letošnji kulturni praznik je popestril tudi dogodek v Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer so prav na 8. februarja odprli razstavo, ki prikazuje izseke iz življenja družine Rojc s Hudega pri Radomljah. Razstava, ki smo si jo sicer lahko ogledali že v letu 2020, in sicer v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki je tudi tokrat sodeloval pri pripravi, je naslovljena O grajskih vrtnarjih, prikazuje pa družinsko drevo družine Rojc. Gradivo, razstavljeno v Menačenkovi domačiji, predstavlja hišni arhiv Petra Rojca in njegove družine, ogledate pa si ga lahko do vključno 18. marca.


Razstavo je v prostorih domačije tudi tokrat postavil Roman Kos, višja kustosinja Katarina Rus Krušelj pa je poskrbela za uvod v samo razstavo. Kot rečeno, so pri pripravi razstave sodelovali tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, zato je nekaj besed o prikazanem družinskem drevesu podala tudi njegova direktorica Zora Torkar.

Govora je bilo o zgodovini in o tem, kako sploh sestaviti družinsko drevo. Peter Rojc je v uvodnem nagovoru izpostavil prav slednje – sam pogosto razmišlja o svojih koreninah, o čemer je vselej spraševal tudi starše. A tudi njegovi starši so imeli starše, stare starše, strice, tete … Vse to sodi v družinsko drevo, ki se z vsakim dodanim posameznikom lepo razvija in širi svoje vejevje. Rojc, sicer upokojeni vrtnar in ljubiteljski fotograf ter pristen rodoslovec, se je raziskovanja družinske zgodovine lotil že pred leti. Čeprav je bilo njegovo zanimanje predvsem ljubiteljsko, se ga ni lotil nič manj predano. Imel je namreč srčno željo, da življenjsko zgodbo svoje družine ponovno oživi oziroma poustvari, pri čemer se je opiral na pripovedi staršev, starih staršev in drugih sorodnikov, hkrati pa vključil tudi širok nabor fotografij, ki sestavljajo njegov družinski arhiv.

razstava O grajskih vrtnarjih, Peter Rojc
Foto: Barbara Kopač

Njegovo raziskovanje je seglo tako vse do leta 1847, s čimer ni oživil le družinske zgodbe, temveč ustrezno zarisal tudi slog življenja tistega časa.

»Začelo se je s škatlo za čevlje. Živ hudič ni vedel, kaj je tam notri. Nekaj sva z atom še zapisala, je pa kakšno stvar ata tudi zgrešil,« je Rojc opisal začetke rodoslovnega raziskovanja. V omenjeni škatli je bilo torej malo morje fotografij, ki so živo popisovale življenje in delo družine Rojc (nekdaj Rojec), je bilo pa treba vse kronološko urediti ter zapisati, saj večina fotografija ni premogla ne dodatnega zapisa ne datuma.

Danes si na razstavi lahko ogledamo številne dokumente, ki pričajo o poti nekaterih članov rodbine Roj(e)c v Združene države Amerike, od priselitvenih dokumentov do fotografij z ladij, s katerimi so ti posamezniki prepotovali ocean. Vse to pa terja čas in potrpežljivost. Da je Peter celovito pregledal in uredil družinsko drevo, je trajalo kar nekaj časa, saj je moral brskati po številnih arhivih in matičnih knjigah, ki so mu poleg domačih pripovedi pomagali ustvariti večjo sliko. Priučil se je tudi določenih računalniških veščin, da je lažje (in hitreje) dostopal do določenih virov, poleg tega pa mu je koristilo tudi vsaj osnovno poznavanje tujih jezikov, da je ustrezno prevedel dokumente, zapisane v katerem izmed tujih jezikov. »Kljub številnim virom, ki so nam danes na voljo, pa je ključnega pomena, da pri izdelavi rodovnika ne pozabimo na neprecenljiva živa pričevanja,«je izpostavil razstavljalec.

Marsikoga je pritegnil naslov razstave. Zakaj grajski vrtnarji? Rodbina Rojc je namreč skrbela za vrtove v bližnjem Souvanovem parku v Volčjem potoku (na ozemlju današnjega Arboretuma, ki je približno sedemkrat večji kot tedanja Souvanova posest), urejala pa je tudi vrtove na posestvih ob graščini Novo Celje ter Miramar pri Trstu, mlajše generacije pa so skrbele tudi za urejenost vrtov v današnjem Arboretumu ter pred gradom Zaprice pri Kamniku. Celotna zgodovina rodbine je predstavljena skozi arhivirane fotografije, opremljene z ustreznimi napisi, da lažje sledimo razvoju družinskega drevesa. Čeprav je avtor razstave v sklepnih mislih navedel, da grajski vrtnarji dandanes res niso več modni, očetu sledi tudi sin Peter, ki je, verjemite ali ne, prav tako v vrtnarskih vodah.

Da bi razstavljeno gradivo res dodobra spoznali, je teden dni pozneje, tokrat v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, potekal še pogovor s Petrom Rojcem, ki ga je vodila Cveta Zalokar. Na dogodku smo dobili še dodatne podrobnosti o tem, kako je Rojc sploh začel s svojim raziskovanjem družinskega drevesa.

razstava O grajskih vrtnarjih, Peter Rojc
Foto: Barbara Kopač

Tisto znamenito škatlo za čevlje je avtor omenil že na razstavi v Menačenku teden poprej, tokrat pa je pojasnil še ozadje. V tej škatli je namreč odkril fotografijo para, Franca Rojca in Frančiške Stare, rojenih v letu 1847 in preminulih v letu 1922, o katerih, kot pravi Rojc, »hišno izročilo ni vedelo popolnoma nič«. Gospod na fotografiji je ozaljšan s številnimi medaljami, o katerih se prav tako ni vedelo nič, nato pa je Peter slučajno naletel na delo Jerneja Andrejke Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, kjer je omenjeno, da se je tudi Franc Rojc boril v opisani vojni, tja je bil namreč odposlan kot ogleduh. Tako je Rojc naletel na prvi dejanski vir, a kot pravi sam, dokler nimaš vsaj dveh virov, nimaš ničesar. In to ga je potem vodilo v nadaljnje raziskovanje, katerega posledica je danes izredno natančno izdelano družinsko drevo rodbine Roj(e)c, ki si ga lahko ogledamo v Menačenkovi domačiji.

Barbara Kopač

SORODNI ČLANKI

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoO grajskih vrtnarjih in družinskem drevesu

O grajskih vrtnarjih in družinskem drevesu

Letošnji kulturni praznik je popestril tudi dogodek v Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer so prav na 8. februarja odprli razstavo, ki prikazuje izseke iz življenja družine Rojc s Hudega pri Radomljah. Razstava, ki smo si jo sicer lahko ogledali že v letu 2020, in sicer v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki je tudi tokrat sodeloval pri pripravi, je naslovljena O grajskih vrtnarjih, prikazuje pa družinsko drevo družine Rojc. Gradivo, razstavljeno v Menačenkovi domačiji, predstavlja hišni arhiv Petra Rojca in njegove družine, ogledate pa si ga lahko do vključno 18. marca.


Razstavo je v prostorih domačije tudi tokrat postavil Roman Kos, višja kustosinja Katarina Rus Krušelj pa je poskrbela za uvod v samo razstavo. Kot rečeno, so pri pripravi razstave sodelovali tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, zato je nekaj besed o prikazanem družinskem drevesu podala tudi njegova direktorica Zora Torkar.

Govora je bilo o zgodovini in o tem, kako sploh sestaviti družinsko drevo. Peter Rojc je v uvodnem nagovoru izpostavil prav slednje – sam pogosto razmišlja o svojih koreninah, o čemer je vselej spraševal tudi starše. A tudi njegovi starši so imeli starše, stare starše, strice, tete … Vse to sodi v družinsko drevo, ki se z vsakim dodanim posameznikom lepo razvija in širi svoje vejevje. Rojc, sicer upokojeni vrtnar in ljubiteljski fotograf ter pristen rodoslovec, se je raziskovanja družinske zgodovine lotil že pred leti. Čeprav je bilo njegovo zanimanje predvsem ljubiteljsko, se ga ni lotil nič manj predano. Imel je namreč srčno željo, da življenjsko zgodbo svoje družine ponovno oživi oziroma poustvari, pri čemer se je opiral na pripovedi staršev, starih staršev in drugih sorodnikov, hkrati pa vključil tudi širok nabor fotografij, ki sestavljajo njegov družinski arhiv.

razstava O grajskih vrtnarjih, Peter Rojc
Foto: Barbara Kopač

Njegovo raziskovanje je seglo tako vse do leta 1847, s čimer ni oživil le družinske zgodbe, temveč ustrezno zarisal tudi slog življenja tistega časa.

»Začelo se je s škatlo za čevlje. Živ hudič ni vedel, kaj je tam notri. Nekaj sva z atom še zapisala, je pa kakšno stvar ata tudi zgrešil,« je Rojc opisal začetke rodoslovnega raziskovanja. V omenjeni škatli je bilo torej malo morje fotografij, ki so živo popisovale življenje in delo družine Rojc (nekdaj Rojec), je bilo pa treba vse kronološko urediti ter zapisati, saj večina fotografija ni premogla ne dodatnega zapisa ne datuma.

Danes si na razstavi lahko ogledamo številne dokumente, ki pričajo o poti nekaterih članov rodbine Roj(e)c v Združene države Amerike, od priselitvenih dokumentov do fotografij z ladij, s katerimi so ti posamezniki prepotovali ocean. Vse to pa terja čas in potrpežljivost. Da je Peter celovito pregledal in uredil družinsko drevo, je trajalo kar nekaj časa, saj je moral brskati po številnih arhivih in matičnih knjigah, ki so mu poleg domačih pripovedi pomagali ustvariti večjo sliko. Priučil se je tudi določenih računalniških veščin, da je lažje (in hitreje) dostopal do določenih virov, poleg tega pa mu je koristilo tudi vsaj osnovno poznavanje tujih jezikov, da je ustrezno prevedel dokumente, zapisane v katerem izmed tujih jezikov. »Kljub številnim virom, ki so nam danes na voljo, pa je ključnega pomena, da pri izdelavi rodovnika ne pozabimo na neprecenljiva živa pričevanja,«je izpostavil razstavljalec.

Marsikoga je pritegnil naslov razstave. Zakaj grajski vrtnarji? Rodbina Rojc je namreč skrbela za vrtove v bližnjem Souvanovem parku v Volčjem potoku (na ozemlju današnjega Arboretuma, ki je približno sedemkrat večji kot tedanja Souvanova posest), urejala pa je tudi vrtove na posestvih ob graščini Novo Celje ter Miramar pri Trstu, mlajše generacije pa so skrbele tudi za urejenost vrtov v današnjem Arboretumu ter pred gradom Zaprice pri Kamniku. Celotna zgodovina rodbine je predstavljena skozi arhivirane fotografije, opremljene z ustreznimi napisi, da lažje sledimo razvoju družinskega drevesa. Čeprav je avtor razstave v sklepnih mislih navedel, da grajski vrtnarji dandanes res niso več modni, očetu sledi tudi sin Peter, ki je, verjemite ali ne, prav tako v vrtnarskih vodah.

Da bi razstavljeno gradivo res dodobra spoznali, je teden dni pozneje, tokrat v Slamnikarskem muzeju v Domžalah, potekal še pogovor s Petrom Rojcem, ki ga je vodila Cveta Zalokar. Na dogodku smo dobili še dodatne podrobnosti o tem, kako je Rojc sploh začel s svojim raziskovanjem družinskega drevesa.

razstava O grajskih vrtnarjih, Peter Rojc
Foto: Barbara Kopač

Tisto znamenito škatlo za čevlje je avtor omenil že na razstavi v Menačenku teden poprej, tokrat pa je pojasnil še ozadje. V tej škatli je namreč odkril fotografijo para, Franca Rojca in Frančiške Stare, rojenih v letu 1847 in preminulih v letu 1922, o katerih, kot pravi Rojc, »hišno izročilo ni vedelo popolnoma nič«. Gospod na fotografiji je ozaljšan s številnimi medaljami, o katerih se prav tako ni vedelo nič, nato pa je Peter slučajno naletel na delo Jerneja Andrejke Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, kjer je omenjeno, da se je tudi Franc Rojc boril v opisani vojni, tja je bil namreč odposlan kot ogleduh. Tako je Rojc naletel na prvi dejanski vir, a kot pravi sam, dokler nimaš vsaj dveh virov, nimaš ničesar. In to ga je potem vodilo v nadaljnje raziskovanje, katerega posledica je danes izredno natančno izdelano družinsko drevo rodbine Roj(e)c, ki si ga lahko ogledamo v Menačenkovi domačiji.

Barbara Kopač

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
12.5 ° C
14 °
10.9 °
78 %
1.5kmh
26 %
čet
15 °
pet
15 °
sob
14 °
ned
12 °
pon
13 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano