Danes se začenjajo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so v več kot petdesetih letih zrasli iz lokalnega v mednarodni festival. V treh dneh bodo obiskovalci lahko uživali v bogatem kulturnem programu in folklornem dogajanju. Na predstavitvi festivala v Samostanu Mekinje je tekla beseda tudi o pomenu narodnih noš ter o tem, kako bi lahko postale del našega vsakdanjega oblačilnega videza.
»Prireditev se je rodila leta 1966 po zaslugi entuziazma tedanjih članov turističnega društva v Kamniku in ljubiteljev ljudskega izročila. Navdih so našli pri nekdanji narodni čitalnici v Kamniku, kjer so se zbirale narodne noše. Dogodek je bil sprva zasnovan povsem ljubiteljsko in brez podpore širše skupnosti, a je bil sčasoma deležen vedno večjega odziva folklornih skupin in drugih sodelujočih. Še posebej v zadnjih dveh desetletjih se je festival razvil v pomembno mednarodno prireditev, ki izraža ustvarjalno moč skupnosti in vseh sodelujočih,« je na novinarski konferenci pojasnil Tone Ftičar.
Pomen narodne noše
»Festival bo spet praznik slovenstva in domovine. Ko so nam vladali tujci, smo z nošo ponosno kazali pripadnost Sloveniji. Prav zato smo se kot narod ohranili in preživeli. Ta festival ni le predstavitev oblačilne dediščine, temveč živa, utripajoča zgodba o tem, kdo smo in od kod prihajamo,« je poudaril župan Občine Kamnik Matej Slapar. Razkril je tudi eno od posebnosti letošnjega festivala – vključitev mladih, ki so pripravili glasbeno-plesno predstavo Zeleni Jurij, združitev elementov belokranjske mitologije in sodobne umetnosti, ki jo izvajajo mladi kamniški umetniki.
Vrhunec festivala
Vrhunec bo nedeljska povorka, na kateri se bo predstavilo 2.000 narodnih noš. Povorka bo sestavljena iz dveh delov: v prvem bo strokovna predstavitev belokranjske noše, v drugem pa bodo sodelovale narodne noše iz Slovenije in tujine (Srbija, Hrvaška, Latvija, Nemčija).
»S programom želimo pokazati raznolikost, ki jo ponujamo, obenem pa spodbuditi različne starostne skupine in ljudi z različnimi interesi, da razmislijo o dediščini na splošno. Morda bi lahko začeli vključevati elemente narodne noše tudi v vsakdanje življenje in na prireditve ter s tem pokazali, da smo ponosni na svoje korenine,« je povedal Luka Svetec, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik. Dodal je, da je letošnja posebnost tudi uvedba pralnih kozarcev za večkratno uporabo. Na njih so letos motivi Bele krajine, prihodnje leto pa bo upodobljena druga slovenska pokrajina.
Strokovni pogled
Častni govorec na festivalu bo etnolog Janez Bogataj, ki poudarja, da niso pomembne le noše, ampak predvsem zgodbe, ki jih nosijo. Na predstavitvi festivala je razložil nekaj slovenske zgodovine, povezane z narodnimi nošami: »Narodne noše oziroma pripadnostni kostumi so uniforma nacionalnega značaja in niso podvrženi spremembam. Razvijati so se začeli v času narodnega buditeljstva, ko so narodnjaki želeli poleg pesmi in hrane poudariti tudi pomen nacionalne obleke. Ni šlo za navadno obleko, ampak za preobleko – simbol pripadnosti,« je pojasnil Bogataj.
Po njegovem mnenju bi narodna noša lahko postala eden od simbolov Slovenije, enakovredna zastavi, grbu in himni. Drugod po Evropi pripadnostnim kostumom namenjajo veliko pozornosti – zlasti v Skandinaviji, kjer jih ob posebnih priložnostih oblečejo tudi maturanti ali celo politiki na pomembnih srečanjih.
»Prireditev ima tudi velik pomen za turizem. Predstavljanje oblačilne dediščine turistom je vedno tudi turistična promocija. Obiskovalci iz različnih kulturnih okolij so navdušeni, ko folklorne skupine zaplešejo v narodnih nošah. Te niso le obleke, ampak nosijo s seboj vsebino, namen in zgodbo,« je zaključil Bogataj.
Za zaključek predstavitve pa so v gorenjski noši s pridihom pastirske in kamniške noše zaplesali folklorniki iz Folklorne skupine Kamnik.
