V Dobu je bilo ta konec tedna še posebej živahno, kot se za praznovanje 800-letnice prve omembe kraja tudi spodobi. Praznovanje se je začelo že v četrtek s slavnostno akademijo KS Dob v veliki dvorani nad novim gasilskim domom in vrtcem. V petek popoldne so posadili hrast dob, saj je to mogočno drevo dalo ime celotnemu kraju.

Sledila je povorka, na kateri so se predstavila društva in narodne noše iz bližnje in daljne okolice. V Dobu so številne prostovoljne organizacije in društva, ki skrbijo za živahno in bogato dogajanje v kraju.  V povorki je bilo 22 različnih skupin, med njimi tudi  obe gasilski društvi iz KS Dob, tri turistična društva, mažoretke iz Doba in Krtine ter številna športna društva iz teh krajev.

Živahno dogajanje se je nadaljevalo v šotoru pri Gasilskem domu Dob, kjer sta prireditev povezovala Karmen Cotman in Žiga Kosmatin. Tam je bil tudi čas, da se ozremo v preteklost: »Danes se spominjamo 15. januarja 1223, ko je istrski mejni grof na gradu Blagovna izstavil in s pečatom potrdil listino, na kateri se prvič v zgodovini omeni ime kraja Dob,« je povedala povezovalka programa.

»Rojstni dan kraja praznujemo, ko je ta prvič omenjen v pisnih dokumentih in to so včasih precej neugledni dokumenti, lahko pa so bolj markantni, in prav na takem dokumentu je prvič zapisano ime Dob. Danes se ta listina hrani v državnem arhivu v Münchnu. Sam kraj se je verjetno formiral že v 8. stoletju, ko so se naši predniki preselili ob rob mogočnega hrastovega gozda. Nismo od včeraj, naša identiteta se je tkala skozi niti življenjskih zgodb številnih naših prednikov, zato je prav, da cenimo tradicijo. Lepo je živeti v senci mogočnega hrasta, zato naj živi Viljem Dobski, naš prvi znani Dobljan,« je razložil zgodovinar mag. Blaž Otrin. Kakšno pa je danes življenje v Dobu, pa so povedale Zoja, Hana in Karin, učenke Osnovne šole Dob. Učenci prvega razreda iste šole pa so nam s plesno-pevsko točko prikazali pomen prijateljstva. V programu so nastopili še Pevski zbor Rožmarin in Pevski zbor Turnše-Češenik. Zadnji nastop je pripadal Dobljanoma Tjaši in Urošu, ki s svojo glasbo polnita srce vsem, ki jih radi poslušajo. Za konec sta skupaj z vsemi prisotnimi zapela še pesem Dan ljubezni.

V soboto je potekalo gasilsko tekmovanje, kasneje pa kot se za tako praznovanje spodobi, veselica z Ansamblom Viharniki, na kateri je plesalo staro in mlado. V nedeljo je bil čas za častno mašo v cerkvi Sv. Martina.

Ob praznovanju so izdali tudi bilten, v katerem je opisano vsako dobsko društvo. Pripravili so pa tudi razstavo v prvem nadstropju gasilskega doma Dob. Vse dneve se je dogodkov ob praznovanjih udeležilo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki vsi skupaj Dobljanom želijo še veliko lepih in srečnih let.

V Dobu je bilo ta konec tedna še posebej živahno, kot se za praznovanje 800-letnice prve omembe kraja tudi spodobi. Praznovanje se je začelo že v četrtek s slavnostno akademijo KS Dob v veliki dvorani nad novim gasilskim domom in vrtcem. V petek popoldne so posadili hrast dob, saj je to mogočno drevo dalo ime celotnemu kraju.

Sledila je povorka, na kateri so se predstavila društva in narodne noše iz bližnje in daljne okolice. V Dobu so številne prostovoljne organizacije in društva, ki skrbijo za živahno in bogato dogajanje v kraju.  V povorki je bilo 22 različnih skupin, med njimi tudi  obe gasilski društvi iz KS Dob, tri turistična društva, mažoretke iz Doba in Krtine ter številna športna društva iz teh krajev.

Živahno dogajanje se je nadaljevalo v šotoru pri Gasilskem domu Dob, kjer sta prireditev povezovala Karmen Cotman in Žiga Kosmatin. Tam je bil tudi čas, da se ozremo v preteklost: »Danes se spominjamo 15. januarja 1223, ko je istrski mejni grof na gradu Blagovna izstavil in s pečatom potrdil listino, na kateri se prvič v zgodovini omeni ime kraja Dob,« je povedala povezovalka programa.

»Rojstni dan kraja praznujemo, ko je ta prvič omenjen v pisnih dokumentih in to so včasih precej neugledni dokumenti, lahko pa so bolj markantni, in prav na takem dokumentu je prvič zapisano ime Dob. Danes se ta listina hrani v državnem arhivu v Münchnu. Sam kraj se je verjetno formiral že v 8. stoletju, ko so se naši predniki preselili ob rob mogočnega hrastovega gozda. Nismo od včeraj, naša identiteta se je tkala skozi niti življenjskih zgodb številnih naših prednikov, zato je prav, da cenimo tradicijo. Lepo je živeti v senci mogočnega hrasta, zato naj živi Viljem Dobski, naš prvi znani Dobljan,« je razložil zgodovinar mag. Blaž Otrin. Kakšno pa je danes življenje v Dobu, pa so povedale Zoja, Hana in Karin, učenke Osnovne šole Dob. Učenci prvega razreda iste šole pa so nam s plesno-pevsko točko prikazali pomen prijateljstva. V programu so nastopili še Pevski zbor Rožmarin in Pevski zbor Turnše-Češenik. Zadnji nastop je pripadal Dobljanoma Tjaši in Urošu, ki s svojo glasbo polnita srce vsem, ki jih radi poslušajo. Za konec sta skupaj z vsemi prisotnimi zapela še pesem Dan ljubezni.

V soboto je potekalo gasilsko tekmovanje, kasneje pa kot se za tako praznovanje spodobi, veselica z Ansamblom Viharniki, na kateri je plesalo staro in mlado. V nedeljo je bil čas za častno mašo v cerkvi Sv. Martina.

Ob praznovanju so izdali tudi bilten, v katerem je opisano vsako dobsko društvo. Pripravili so pa tudi razstavo v prvem nadstropju gasilskega doma Dob. Vse dneve se je dogodkov ob praznovanjih udeležilo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki vsi skupaj Dobljanom želijo še veliko lepih in srečnih let.