Na Planini Jezerca na Krvavcu je na nadmorski višini približno 1.400 metrov predvidena gradnja garažne hiše za potrebe Športno-rekreacijskega centra Krvavec. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta predvideva več kot 700 parkirnih mest v treh kletnih etažah in na ravni pritličja. Časovnica gradnje in način financiranja garažne hiše, ki jo načrtujeta Pašna skupnost Jezerca in Občina Cerklje na Gorenjskem, za zdaj še nista znana.
V izhodiščih za pripravo OPPN je zapisano, da naj bi se v postopku reševala tako ureditev trenutnih parkirnih razmer kot tudi dolgoročna ureditev mirujočega prometa na tem delu Krvavca. Po izgradnji garažne hiše bi motorni promet ustavili že pri plačljivi zapornici na Planini Jezerca ter tako omejili vožnjo proti zgornji postaji žičnice in višjim predelom Krvavca.
Koalicija zahteva ustavitev postopka
Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da je projekt garažne hiše na Planini Jezerca pod Krvavcem nesmotrn, predimenzioniran ter neskladen z Alpsko konvencijo in razvojnimi strategijami Občine Cerklje na Gorenjskem. Predlagani ureditvi nasprotujeta tudi upravljavec smučišča RTC Krvavec in Planinska zveza Slovenije.
KTPP opozarja, da iz javno dostopnega gradiva ni razvidno, da bi bila za načrtovano garažno hišo izdelana celovita študija dejanskih potreb, prometnih vplivov ali alternativnih rešitev, ki bi zmanjšale odvisnost območja od osebnih vozil.
V nasprotju z razvojnimi cilji občine in Alpsko konvencijo
KTPP opozarja, da je projekt garažne hiše pripravljen brez ustreznih strokovnih podlag in da je celo v nasprotju z razvojnimi cilji, ki si jih je Občina Cerklje na Gorenjskem zastavila sama. Občinska celostna prometna strategija namreč predvideva povečanje deleža javnega prevoza, med drugim z novo linijo P+R do Krvavca in avtobusno povezavo do žičnice. Tudi Strategija trajnostnega razvoja občine 2021–2030 med prednostnimi usmeritvami navaja zmanjševanje odvisnosti od osebnega avtomobila, razvoj trajnostnega turizma in ohranjanje narave. Predlog OPPN za garažno hišo po oceni koalicije teh usmeritev ne upošteva, saj kot glavno rešitev dostopa do Krvavca predvideva povečanje parkirnih zmogljivosti, ne pa celostnega upravljanja mobilnosti.
Do garaže kritična tudi Planinska zveza Slovenije in RTC Krvavec
Predlagani rešitvi nasprotuje tudi upravljavec smučišča RTC Krvavec, ki se javno zavzema za razvoj trajnostnih oblik dostopa in izboljšanje javnega prevoza, ne pa za povečanje parkirnih zmogljivosti na Planini Jezerca. Pri tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da žičniška naprava, ki naj bi povezovala predvideno garažno hišo s smučiščem, še ni zgrajena. Umeščanje tako obsežne prometne infrastrukture torej prehiteva še neizvedeno ključno investicijo, na kateri naj bi temeljila celotna zasnova dostopa.
Do projekta gradnje garažne hiše je kritična tudi Planinska zveza Slovenije, ki opozarja na dodatne obremenitve gorskega prostora: »Planinska zveza Slovenije si je za eno od dolgoročnih usmeritev zastavila akcijo Peš iz dolin do višin. Nagovarjamo tako člane kot širšo javnost k uporabi javnega potniškega prometa za dostop do gora in uporabi izhodiščnih točk v dolinah za doživetje gora. Ne podpiramo aktivnosti za povečevanje dostopa vozil na motorni pogon v osrednja gorska območja.«
Vprašljivi vplivi na naravo in vodne vire
KTPP je kritična tudi do mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter soglasja pristojnega ministrstva, da presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja ni potrebna. Mnenje se namreč opira na 17 let staro okoljsko poročilo iz leta 2009, čeprav sta se od takrat obisk Krvavca in s tem prometna obremenitev bistveno povečala.
KTPP opozarja tudi, da območje garažne hiše leži na meji vodovarstvenega območja, ki po javnih navedbah cerkljanskega župana s pitno vodo oskrbuje okoli 35.000 prebivalcev. Po njihovem mnenju bi bilo zato treba pred sprejetjem prostorskega akta izdelati ustrezne hidrogeološke podlage.
Poziv k ustavitvi postopka
KTPP predlaga, da se postopek priprave OPPN v trenutni obliki zaustavi, dokler ne bodo izdelane neodvisne strokovne podlage o prometni smotrnosti ter vplivih na okolje, naravo in vodne vire. Prav tako zahteva celovito preveritev trajnostnih alternativ, kot so javni prevoz, sistemi P+R in upravljanje obiska po zgledu dobrih praks iz sosednje Italije, denimo iz pokrajine Južna Tirolska.
