Pri Cipri Slovenija, društvu za varstvo Alp, si želijo, da bi kmetije ostale v rokah mladih prevzemnikov, podeželska območja pa živa, zato si mladim prizadevajo posredovati znanje, izkušnje, informacije in podporo, ki bi jim omogočala opravljati poklice podeželja (kmet, vinogradnik, pastir in naravovarstveni nadzornik) tudi v današnjih časih.
Odseljevanje mladih s podeželja in upadanje zanimanja za podeželske poklice narašča s skrb vzbujajočo hitrostjo. Vendarle pa ugotovitve intervjujev kažejo, da je, poleg izobraževanja, ravno pomanjkanje priložnosti za delo tisti razlog, ki mladim preprečuje, da bi na podeželju ostali.
Pri Zvezi slovenske podeželske mladine, CIPRI Slovenije in italijanski organizaciji Kiriku so se s projektom Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja, sofinanciranim s sredstvi Evropske unije Erasmus+, lotili ravno teh izzivov: mladim predstaviti široke palete možnosti zaposlitev, ki jih podeželje ponuja, jim okrepiti zavedanje o znanju in sposobnostih, ki jih že premorejo ter osvetliti tiste, ki bi jih bilo smiselno pridobiti za učinkovito opravljanje podeželskih poklicev (ciljano kmet, pastir, vinogradnik, naravovarstveni nadzornik).
Mladi so večkrat potrdili, da so pri odločitvi za poklice podeželja prepuščeni lastni iznajdljivosti, kar jih žal pogosto tudi odvrne od odločitve zanj.
Kaj so še izpostavili?
»Udeležil sem se delavnice v okviru projekta Na deželo po delo, ki je bila izjemno koristna in zanimiva. Kot zaposlen v industriji sem skozi delavnico in skozi oči udeležencev (večina je bila s kmetijskega področja) pridobil novo perspektivo, informacije, znanja in veščine, ki so mi pomagale bolje razumeti, kako se lahko vključiti v revitalizacijo poklicev na evropskem podeželju ter izkoristiti priložnosti, ki jih to okolje ponuja. Kmetovalec, vinogradnik, pastir v sredogorju ali naravovarstveni nadzornik: to ni le poklic, ampak način življenja, ki povezuje ljudi z naravo in ustvarja trajnostno prihodnost za prihodnje generacije,« je povzel Gegor Dejanović, udeleženec delavnice.
Tudi Martin Žbogar je delil: »Projekt se mi zdi pomemben in zanimiv iz več razlogov. Najprej zato, ker tudi sam živim in po svojih močeh pomagam na kmetiji, poznam tudi delo pastirja, saj vsako leto preživim kakšen teden na planini kot pastir. To delo je zahtevno, zahteva veliko znanja, a tudi prilagodljivosti. Ne gre za delo od sedmih do treh. Ker so tudi ostali obravnavani poklici zahtevni in jih večinoma opravljamo izven urbanih središč, se zanje odloča malo ljudi. So pa ti poklici za ohranjanje alpskega prostora, kot ga poznamo, ključnega pomena. Delavnica se mi je zdela odlična, čas je kar letel mimo. Kar dobro so nas “založili” z znanjem o kompetencah, prav tako pa smo veliko izvedeli tudi o štirih obravnavanih poklicih. Čeprav me je mogoče najprej malo skrbelo, ker nisem ravno briljanten v razumevanju in govorjenju angleščine (delavnica je potekala v njej) sem hitro videl, da je bil moj strah zaman, saj sem se dobro znašel, pa tudi za prevod je bilo poskrbljeno, če se je slučajno kdaj zataknilo.»
Z mladimi bodo sodelovali tudi v nadaljevanju projekta: spomladi bodo organizirali štiri informativne dneve Poklic v praksi: deset mladih bo dan preživelo s predstavnikom enega izmed poklicev (kmetom, pastirjem, vinogradnikom ter naravovarstvenim nadzornikom), ki ga bodo spoznali s povsem vsakdanjega zornega kota. Organizirali bodo delavnice v srednjih šolah, skupaj z dijaki ugotavljali, kako poklice narediti privlačne tudi za mlajše generacije, kakšno vlogo igra pri poklicih digitalizacija, in kako dvigniti njihovo konkurenčnost.
Gotovo pa se mladi najbolj veselijo možnosti izmenjave, ki bosta potekali na slovenski ter italijanski kmetiji: približno teden dni bo udeleženec iz Slovenije bival na kmetiji v Italiji in obratno. Na praktičen način bosta pridobila nova znanja, vpogled v načine dela in možnost izmenjave izkušenj tudi v prihodnje.
Vsi mladi med 16. in 30. letom, ki bi se projektu želeli pridružiti, lahko predstavnike društva CIPRA kontaktirate na cipra@slovenija.org.













