V prostorih Doma kulture Kamnik so se v torek zbrali številni občani, športniki in predstavniki lokalne politike, ki jim ni vseeno za prihodnost kamniškega športa. Civilna iniciativa Športniki za Kamnik je pripravila okroglo mizo o stanju in razvoju športne infrastrukture ter športnega turizma v občini. Razprava je segla od mestnega gozda na Starem gradu in selitve športnih igrišč do gradnje pokritega bazena ter ideje o alpinističnem muzeju.
Povezovalec okrogle mize Matjaž Pogačar iz civilne iniciative je poudaril, da si želijo večje vključenosti športne sfere v razvoj občine, tudi na področju turizma. Spomnil je, da so že pred dvajsetimi leti vzpostavili spletno stran za povezovanje klubov in promocijo športnih priprav v Kamniku. »Ko je na oblast prišel Marjan Šarec, je to zamrlo,« je dejal. Opozoril je tudi, da strategija razvoja turizma iz leta 2023 sploh ne omenja športnega turizma.
Kaj se dogaja s športno infrastrukturo?
Ena od osrednjih tem je bila razvoj športne infrastrukture. »Slovenski športni standard predvideva približno 0,5 kvadratnega metra pokritih športnih površin na prebivalca. Po analizi je Kamnik približno na polovici tega standarda. V zadnjih 40 letih ni bilo zgrajenih novih večjih pokritih športnih objektov,« je povedal Pogačar in opozoril, da se je o rešitvah že razmišljalo.
Lokacijski načrt M1 pod Skalo na desnem bregu Nevljice je bil sprejet že leta 2004. Predvideval je gradnjo pokritega bazena, teniške dvorane, športnega hotela, savn in drugih spremljajočih dejavnosti ter varovanih stanovanj. Uresničena so bila le varovana stanovanja, ki jih je zgradilo Komunalno podjetje Kamnik kot naročnik načrta, športni del pa nikoli. Pogačar je pojasnil, da je del zemljišč v zasebni lasti, del pa v lasti Komunalnega podjetja, zato je kot možno rešitev omenil zamenjavo zemljišč. Kamniški župan Matej Slapar mu je odgovoril: »Za gradnjo potrebuješ lastništvo zemljišča in ustrezno namembnost. Namembnost na območju M1 je, lastništva pa nimamo. Ko sem postal župan, občina ni imela praktično nobenih zemljišč. Zdaj smo nekaj zemljišč odkupili in jih lahko tudi zamenjamo z lastniki.« Pogačar je predstavil tudi možnost zasebnega partnerstva, a je tudi problem, da po mnenju sodelujočih Komunalno podjetje Kamnik ne kaže interesa za razvoj teh zemljišč.
V času vlade Mira Cerarja je obstajala tudi pobuda za gradnjo 25-metrskega bazena na območju CIRIUS-a s športnim hotelom in zaposlovanjem invalidov. Projekt naj bi bil blizu izvedbe, vendar je po menjavi vlade zastal.
Kam umesiti športno dvorano?
Kot ena izmed rešitev se omenja južni del Smodnišnice, kjer bi lahko zgradili športno dvorano. Tomaž Schlegl, nekdanji mestni arhitekt Občine Kamnik, je dejal, da so ob pripravi občinskega prostorskega načrta ugotovili velik manko športne infrastrukture. Smodnišnica naj bi postala zeleno območje s poudarkom na športu, ta usmeritev pa je bila leta 2015 tudi sprejeta.
Občina je odkupila južni del Smodnišnice in načrtuje pripravo OPPN, ki bi omogočil gradnjo športne dvorane. Težave pa predstavljajo poplavna ogroženost, soglasja Direkcije za vode, razdrobljeno lastništvo ter urejanje prometne in komunalne infrastrukture.
Mitja Pavliha, vodja oddelka za prostor na Občini Kamnik, je dodal: »Gre za precej degradiran prostor. Najprej moramo urediti prometno in komunalno infrastrukturo, pešpoti in kolesarske poti ter sanirati vodotoke. Uskladiti se moramo tudi z ministrstvom glede kulturne dediščine. Naredili smo korak naprej in verjamem, da bomo osnovne stvari uredili do konca leta.«
Pojavilo se je tudi vprašanje obnove športne dvorane pri OŠ Frana Albrehta. Župan Matej Slapar je poudaril: »Leta 2023 smo doživeli res katastrofalne poplave, kakršnih ne pomnijo niti najstarejši. To je bilo skoraj apokaliptično. Ogromno denarja smo morali založiti za popoplavno obnovo. Če tega dogodka ne bi bilo, bi se prenove tega objekta že lotili, saj nam ni v ponos. Enkrat bomo morali športno dvorano sanirati in nadgraditi, da bo v ponos otrokom in vrhunskim športnikom. Odbojkarji so na najvišji slovenski in tudi širši ravni, a brez posameznikov in podjetij, ki podpirajo šport v Kamniku, tega ne bi mogli dosegati.«
Nujnost pokritega bazena
Predstavnica iz občinstva je opozorila, da Kamnik nujno potrebuje pokriti bazen: »Imamo zelo uspešne plavalce, tudi udeležence svetovnih prvenstev in večkratne državne prvake. Aktivnih plavalcev je okoli 60. Zaradi pomanjkanja pokritega bazena se otroci vsakodnevno vozijo v Radovljico, kar pomeni veliko obremenitev in izpostavljenost prometu.«
Župan je odgovoril: »Strinjam se, da bo treba razmisliti, kje in kako do pokritega bazena. Želeli smo pokriti obstoječi bazen s kupolo, a soglasij Direkcije za vode nismo dobili, saj gre za poplavno območje. Ta zgodba nam še manjka in jo bomo morali sestaviti v prihodnje. Če se za M1 pod Skalo najde investitor, se bomo za zemljišče potrudili, vendar gre za velik projekt.«
Urejen mestni gozd bi lahko predstavljal oazo nad mestom
Na okrogli mizi se je izpostavila tudi tema mestnega gozda na Starem gradu. Kamniški arhitekt in urbanist Tomaž Schlegl je opozoril, da je gozd v slabem stanju že desetletja. »Ker leži neposredno ob mestu, je preobremenjen z obiskom. Zaradi razmaha gorskega kolesarjenja se degradacija še stopnjuje – pešpoti so neurejene, ob dežju blatne, brez odvodnjavanja, ljudje si utirajo nove poti, podrast pa je uničena.«
Pojasnil je, da si z lastnikom gozda Stanislavom Knezom že 20 let prizadevata, da bi gozd dobil poseben status, vendar je projekt večkrat zastal. Predlagala sta tudi poševno dvigalo, ki bi olajšalo dostop do Starega gradu brez dodatnega prometa.
Vodja občinskega oddelka za prostor Mitja Pavliha je poudaril, da občina idejo mestnega gozda prostorsko podpira, vendar je bil projekt umaknjen iz občinskega prostorskega načrta zaradi negativnega mnenja nosilca urejanja prostora (Ministrstva za kulturo) novembra leta 2023, zato bo treba pobudo uskladiti z veljavno zakonodajo in razmisliti, ali so primernejše spremembe OPN ali priprava OPPN, pri čemer novi ZUREP-3 omogoča tudi ciljne spremembe. V širšem konceptu mestnega gozda Schlegel predlaga še omenjene še razgledna ploščad, paviljon z interaktivno predstavitvijo Kamnika, ferate na zahodnem pobočju, arheološki park, adrenalinski park, zip-line ter urejene poti (tudi za nordijsko hojo) z ustreznim odvodnjavanjem.
V širšem konceptu mestnega gozda Schlegel predlaga še omenjene še razgledna ploščad, paviljon z interaktivno predstavitvijo Kamnika, ferate na zahodnem pobočju, arheološki park, adrenalinski park, zip-line ter urejene poti (tudi za nordijsko hojo) z ustreznim odvodnjavanjem.
Kaj pa alpinistični muzej?
Pogovor je stekel tudi o postavitvi alpinističnega oziroma planinskega muzeja. Pobuda izhaja iz želje, da bi bogato zgodovino kamniških alpinistov, gorskih vodnikov in reševalcev predstavili na enem mestu ter jo približali domačinom in obiskovalcem. Kamnik ima tudi pet dobitnikov zlatega cepina, kar dodatno potrjuje njegov pomen v svetovnem alpinizmu.
Ludvik Travnik, turistični vodnik po Kamniku in okolici, pa je dodal: »Zelo sem zainteresiran, da se v Kamniku ustanovi muzej planinstva, saj ima kraj izjemno zgodovino. Imamo izrazite posameznike, ki so prispevali k razvoju vrhunskega alpinizma, pa tudi k humanitarnemu delu v Nepalu, ter vse službe – od Gorske reševalne do markacijske –, ki dajejo vsebino kamniškemu planinstvu. Imamo tudi pet dobitnikov zlatega cepina.«
Tomaž Schlegl je predstavil možne lokacije: »Najlažje bi bilo, če bi se naslonili na obstoječe kapacitete, kot so Mestni muzej v Kamniku, Maistrova hiša ali prostori v Mekinjskem samostanu. Pojavila pa se je tudi nova možnost – razširitev zgornje postaje gondole na Veliko planino. Objekt bi lahko preuredili v dvonadstropni prostor z okoli 500 kvadratnimi metri površine, namenjen muzeju alpinizma, Velike planine in Kopačeve dediščine. To je izjemno dobra lokacija.«
Župan Matej Slapar je poudaril: »Alpinizem in planinstvo sta globoko zapisana v našo identiteto. Ideja o muzeju na zgornji postaji nihalke je drzna in zanimiva, saj bi s tem dediščino povezali z neposrednim vstopom v gorski svet.«
Kamnik ima športnike, ideje in lokacije. Manjka pa jasen dogovor, kako in kdaj jih uresničiti. Okrogla miza je odprla prostor za dialog – naslednji korak bo pokazal, ali bo ta dialog prerasel v konkretne premike.
