S 1. julijem ima Arboretum Volčji Potok novega direktorja. Vodenje javnega zavoda bo prevzel Matjaž Mastnak, dosedanji pomočnik direktorja Aleša Ocepka.
“Odločitev ministrice za kulturo, da me imenuje za direktorja Arboretuma Volčji Potok, razumem kot znak zaupanja, ki sem ga verjetno pridobil s svojim dosedanjim delom, ki je že trideset let vezano na Arboretum Volčji Potok. Z novim položajem prihaja veliko novih delovnih obveznosti, tako da za veselje zaenkrat ni časa. Običajno pride veselje z dobro opravljenim delom. V tej smeri se bom trudil in si prizadeval, da bomo s sodelavci uspešni,” je po imenovanju povedal Mastnak.
“Arboretum Volčji Potok ni visoko rangiran samo formalno, kot javni zavod v kulturi, ki ga je ustanovila država. Posebno mesto mu daje število obiskovalcev, saj smo v vrhu obiskanosti s kulturo povezanih destinacij. Da smo dobro obiskani, je znak, da ljudje pri nas dobijo tisto, kar pričakujejo od javne zelene površine. Da smo očitno znali prepoznati sodobne potrebe ljudi. Eden od mojih glavnih ciljev je, da ostane Arboretum zanimiv za obiskovalce. Če se bodo ljudje pri nas dobro počutili, nam bo lažje posredovati tudi doživetja in sporočila, zaradi katerih je bil Arboretum Volčji Potok ustanovljen. To je v prvi vrsti vzdrževanje kulturne dediščine, ki je v našem primeru vrtno arhitekturna dediščina. Souvanov park je presenetljivo velik dosežek parkovnega oblikovanja in tudi ureditve Cirila Jegliča so mojstrske. Kot direktor se bom trudil zgodovinske dele parka vzdrževati in obnavljati s potrebnim spoštovanjem do preteklih dosežkov in jih hkrati prečistiti rastlin, ki so prerasle svoj prostor, in različnih sedimentov časa, ki niso skladni z osnovno zasnovo. Tukaj bodo morali svojo vlogo odigrati vrtni arhitekti in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,” je na novo postavljeni direktor razodel svoje cilje.
Dodal je še, da jim bo v naslednjem letu uspelo označiti vsa drevesa in grme z imenskimi tablicami. Rastlinska zbirka je eden od pomembnih razlogov, zakaj je bil Arboretum Volčji Potok ustanovljen. Je genska banka in hkrati pomemben učni poligon. Na njem spremljaj, kako se na lesnatih rastlinah odražajo podnebne spremembe in ugotavljajo, katere vrste in sorte še dobro služijo in od katerih se bo treba posloviti. Ker so drevesa eno od redkih orodij, s katerim lahko v grajenem okolju v pregretih poletjih napravimo bivalne razmere za ljudi znosnejše, se bodo v Arboretumu še naprej posvečali drevesom in grmom, ki so zmožni preživeti močno osončenje in sušo. Zbirko Dreves za prihodnost bodo razširili, vzdrževali in spremljali ter dopolnjevali zbirko rastlin, ki so v Sloveniji domorodne.
“Menim, da se mora Arboretum Volčji Potok angažirati tudi področje varstva narave, saj smo poleg kulturne tudi naravna vrednota državnega pomena. Dejstvo je, da je s spremenjenimi poletji in mehkužnimi zimami nekaj okrasnih tujerodnih vrst že postalo invazivnih, da so torej preskočile z vrtov v naravo, se tam naglo razširilo in že iztiskajo naše domače vrste. Da bi preprečili razvoj takšnih scenarijev, Arboretum Volčji Potok sodeluje v naravovarstvenem LIFE projektu OrnamentalIAS, kjer pokriva področja okrasnih lesnatih rastlin. Naša naloga je, da skupaj s širšo stroko najdemo najboljše možne zamenjave za okrasne rastline, ki kažejo znake, da lahko postanejo invazivne. Ne želimo, da vrtnarji izgubijo posel, ampak da se prilagajajo novim situacijam. V nekaterih delih Evrope kupci sami zahtevajo rastline, ki niso invazivne, in vrtnarji moramo imeti zanje pripravljen varen sortiment. Promovirali bomo tudi takšne načine vrtnarjenja, ki predstavljajo najmanjši naravnost za naravo in njeno raznovrstnost,” je še eno pomembno usmeritev Arboretuma Volčji Potok razodel Mastnak. Dodal je še, da verjame, da je arboristika ena temeljenih ved, saj je potrebno za drevesa lepo skrbeti.
Velik pomen Arboretuma Volčji Potok pa je tudi ozaveščanje obiskovalcev. “Ker predvidevamo, da se bodo hude poletne suše pogosto ponavljale, bomo začeli spreminjati sortiment cvetja na naših gredicah in načine ter pogostnost košnje na naših travnatih površinah. Odmaknili se bomo od sterilne angleške trate, ki je za mnoge Slovence lepotni standard, in na delu površin prešli k cvetočim travnikom, ki so neprimerno bolj prijazni do narave in njenega prostoživečega živalstva,” je razodel novi direktor.
Še naprej bodo v Arboretum Volčji Potok številni programi in prireditve. Dejavni boso ostali pri delu z osnovnimi in srednjimi šolami ter višjimi strokovnimi šolami, ter ohranjali in razvijali sodelovanje z različnimi fakultetami Univerze v Ljubljani. Kot del javne službe smo dolžni predstavljati kulturni spomenik Arboretum Volčji Potok, pa tudi popularizirati vrtnarstvo in novosti v stroki.
“Vsebinskih izzivov na mojem novem delovnem mestu ne bo manjkalo, sploh zato, ker se v Arboretumu Volčji Potok ukvarjamo samo tudi s poslovno dejavnostjo, s katero mora zagotoviti plače za več kot polovico zaposlenih. To predstavlja za direktorja v javnem sektorju posebno odgovornost, ker javni zavodi v osnovi niso narejeni za gospodarsko dejavnost in so nasproti bolj okretnim gospodarskim družbam težje konkurenčni. Če bi ne bilo mogoče zagotavljati ekonomičnost posameznih dejavnosti znotraj Arboretum, bo pač dejavnosti treba reorganizirati in ljudi prerazporediti. Rad bi pa poudaril, da je dosedanji direktor Aleš Ocepek zapustil javni zavod v dobri kondiciji. Zdaj ni razlogov za zaskrbljenost, a tudi ne za brezbrižnost glede poslovanje v bodoče, ker je gospodarska in politična situacija v Evropi negotova. Vsekakor čutim glede tega del svojega direktorovanja največje breme odgovornosti. Z zaupanjem pa gledam na nadaljnje sodelovanje z občino Kamnik. Sodelovanje na področju turizma in omogočanje občanom, da lažje dostopajo v našo ustanovo, je utečeno in stoji na trdem temelju obojestranskega interesa. Kljub temu da je Arboretum Volčji Potok državni javni zavod, so zanj zelo pomembno sodelovanje z lokalno skupnostjo in dobri odnosi z občino, v kateri imamo sedež. Dobro nas sprejemajo občani Kamnika, ki imajo največji delež letnih vstopnic, dobro je sodelovanje s šolami, z Zavodom za turizem, kulturo in šport, s Knjižnico Franceta Balantiča, z Medobčinskim muzejem, v sistemu Kamkolo itn. Odprti smo za novosti in ena od teh je pobuda za učne študijske skupine za starejše, ki bodo z delom v prostorih Arboretuma Volčji Potok startale to jesen”, je zaključil Mastnak.
Več o novem direktorju si preberite v spomladanskem intervjuju.
