V Galeriji Prečna v Kamniku so prejšnji teden odprli razstavo del Martina Ramoveša, ki v ospredje postavlja ustvarjalni proces. Umetnik, ki ustvarja na presečišču stripa, glasbe in poezije, predstavlja skice ter originalne strani stripov Amerika in Divja jaga, nastalih po besedilih njegovega očeta, pesnika Janeza Ramoveša.
Ramoveš, ki že več kot desetletje živi in ustvarja v Kamniku, je na razstavi Strip te gleda! v Galeriji Prečna v ospredje postavil proces nastajanja svojih stripov. Ker je strip medij, ki se bere in primarno ni namenjen galerijskim stenam, ne razstavlja pogosto, zato je bila tokratna razstava zanj dobra priložnost, da pokaže tudi tiste elemente, ki jih bralec stripa pogosto ne opazi: posamezne prizore, skice in likovne detajle. »Če sekvenco vzameš iz konteksta zgodbe in jo postaviš v drugačno situacijo, se potrdi, da je strip tudi umetnost,« je pred odprtjem razstave v četrtek, 6. avgusta, povedal Ramoveš. V Galeriji Prečna so zato poleg originalnih ročno narisanih strani na ogled tudi skice, ki so po njegovem mnenju lahko likovno celo zanimivejše od končnih risb, saj razkrivajo bolj neposreden in pristen trenutek ustvarjanja. »To je zanimiv vpogled v proces dela za gledalca – kaj nastane na začetku in kaj na koncu,« meni avtor in pojasni, da njegovi stripi niso generični, kakršne proizvaja umetna inteligenca. »Avtorski strip je ena najzahtevnejših zvrsti, ker združuje risbo, pripovedovanje v sekvencah in besedilo,« pravi Ramoveš in dodaja, da mu pri ustvarjanju zelo pomaga sodelovanje z očetom, pesnikom Janezom Ramovešem. »Oče piše na način, ki me privlači. Njegovo pisanje je očiščeno balasta. To niso klasični scenariji, ampak zgoščena pripoved, ki jo vizualno doživim. Nato naredim skice za cel strip, za posamezne strani, osebe, okolja in grafični videz črno-belih površin ter kompozicij,« ustvarjalni proces opisuje Ramoveš.
Razstava v Kamniku torej ni toliko predstavitev končnih stripov kot vpogled v risarski proces, ki jih spremlja. »Na razstavi je bolje predstavljen proces nastajanja stripa, vključno z nekaterimi nepričakovanimi likovnimi presenečenji,« pravi Ramoveš. Posebej izstopa velika risba, nastala na pobudo lastnika galerije Matthewa McQuarrieja, ki si je želel interakcije s prostorom. Ramoveš je na štirimetrski risbi, narisani z ogljem, ponazoril prizor iz stripa Divja jaga, ki pa mu ni dodal le večjih dimenzij, temveč tudi nove like in širšo dinamiko. »Imam dva načina risanja: eden je stripovski, kjer se je treba zelo pripraviti in delati po načrtu, drugi pa je improvizacijski, ki ga poskušam vključiti tudi v stripe. To je prosta, svobodna risba. Zdelo se mi je zanimivo, da bi to pokazal, saj v stripu nimaš pogosto možnosti delati v takšnem formatu,« je pojasnil. Na odprtju je to pokazal tudi praktično: med glasbenim nastopom je odložil kitaro, vzel oglje in pred obiskovalci na steno galerije narisal nov lik.
Ramoveš pa ni le risar in avtor stripov, temveč tudi glasbenik in kantavtor, ki obe umetniški področji združuje v svojih stripovsko-glasbenih albumih. Povezovanje vizualnega pripovedovanja in glasbe je začel razvijati že med študijem na ljubljanski Pedagoški fakulteti, kjer je diplomiral iz likovne umetnosti in za diplomsko delo Pesem v stripu prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Njegovo delo zaznamujejo multimedijski projekti, pri katerih glasbeni album spremlja stripovsko knjigo. Glasba in podobe se dopolnjujejo: strip vizualizira besedila pesmi, glasba pa daje stripu ritem in atmosfero. Pa vendar Ramoveš o svojih umetniških praksah ne razmišlja ločeno. »Zame je to skoraj eno in isto. Vprašanje je le, koliko si vešč izražanja v posameznem mediju. Gre za ritme – ritem je v govoru, glasbi in risbi. Če se z vsem tem ukvarjaš, je povezava naravna. Strip te sicer zahteva celega, ker je tako zahteven, je pa samotno delo, zato glasba služi kot nekakšen ventil,« pravi Ramoveš.
Razstava Strip te gleda! bo v kamniški Galeriji Prečna na ogled do konca avgusta, sledila pa bo razstava Maruše Štibelj Ko-laž ni laž, ki bo predstavila izbor njenih analognih in digitalnih kolažev iz različnih ustvarjalnih obdobij, z odprtjem v soboto, 5. septembra.
