V Mengšu je med občani zavrelo. Za vse je »kriv« steber z Marijinim kipom, ki je od leta 1857 do 1955 stal na Glavnem trgu v Mengšu. Pozneje so steber s kipom prestavili za cerkev sv. Mihaela. Taki so bili pač tedanji časi. Steber s kipom so ponovno podrli decembra 2021, kip pa poslali na obnovo v podjetje Art arena v Kranj. Steber, to je obelisk ali podstavek Marijinega kipa, zdaj čaka na boljše čase.
V Mengšu se je zbudila Civilna iniciativa – trenutno je v njej več kot 1500 Mengšanov, število pa se še povečuje –, ki je Občini Mengeš predlagala, da bi po obnovi kipa in stebra Marijino znamenje ponovno postavili nazaj na Glavni trg. Župan bi rad steber s kipom postavil za cerkvijo sv. Mihaela, torej tja, kjer je stal od leta 1967 dalje.
»To je zgodovinski prostor,« pravi Janez Per, nekdanji župan Mengša in poslanec državnega zbora, zdaj tudi v vlogi predsednika Civilne iniciative. »Znamenje so postavili graščak Stare in Mengšani. Postavitev stebra so plačali ljudje Velikega Mengša. V 19. stoletju to ni bilo lahko, saj je šlo za veliko denarja. Vložek v steber je bil težko prigaran. Zato nam, starim Mengšanom, ta zgodovina veliko pomeni. Ne samo to, tudi cesar Franc Jožef se je ustavil na Glavnem trgu v Mengšu. Tudi to je zgodovinskega pomena. Cesar je takrat pohvalil Mengšane in dejal: »Odlično. Vidim, da tu živijo pošteni, verni in pridni ljudje.«
Janez Per dodaja: »Mnogi podobni spomeniki stojijo po številnih slovenskih krajih, pa nikogar ne motijo, samo v Mengšu so se leta 1955 spotaknili obenj in ga prestavili za cerkev sv. Mihaela. Mi se zgolj in samo zavzemamo zato, da bi steber s kipom Marije postavil nazaj na to prvotno idilično lokacijo, ki je vsekakor zgodovinska.«
O stebru in Marijinem kipu je spregovoril Franc Jerič, župan Mengša do leta 2022 s 16-letnim stažem: »Po izgradnji mengeške obvoznice je prišla na vrsto obnova Slovenske ceste v središču kraja. Kar nekaj let je trajalo, da smo uredili papirje, zagotovili sredstva države in občine. Žal se je ta obnova zavlekla zaradi covida-19, pri tej obnovi pa so občani začeli izražati svojo željo, da bi po obnovi Slovenske ceste Marijino znamenje postavili nazaj na prvotno mesto na Glavnem trgu tik ob Slovenski cesti. Kot župan do leta 2022 sem bil s tem tudi seznanjen in tudi podpiram to zadevo, vseeno pa sem preveril stanje na terenu in tudi pri gospodu župniku, ki je dal pozitivno soglasje s strani Župnije Mengeš. Z nekdanjim arhitektom Tomažem Schleglom smo to stvar vkomponirali v idejni projekt. Schlegl kot strokovnjak je bil navdušen na tem, da bo to neka dominanta, ki bo spet postavljena v ta prostor, torej na Glavni trg. Poudariti moram, da je bil s tem seznanjen tudi takratni podžupan Bogo Ropotar, zdajšnji župan Občine Mengeš. Stvari je torej dobro poznal. Do izvolitve ni nikoli nasprotoval oziroma izrazil nekega nasprotnega mnenja. Po volitvah so se začele stvari drugače odvijati – težko komentiram, zakaj in kakšna je njegova odločitev. Meni se zdi odločitev zelo nerazumna. Po drugi strani pa se pojavlja vprašanje, ali župan Ropotar sam želi to narediti, torej postaviti znamenje na prvotno mesto.«
In kaj meni Bogo Ropotar, aktualni mengeški župan? »Občina Mengeš se ne upira postavitvi Marijinega kipa na izvorno lokacijo na Glavnem trgu, ampak sledi zakonom in uradnim odločbam,« pravi Ropotar. »Odločitev o postavitvi kipa pri cerkvi sv. Mihaela temelji na uradni odločbi Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) iz leta 2021 – torej iz časa pred nastopom mandata aktualnega župana Boga Ropotarja. Iz te odločbe izhaja, da ni vzpostavljenih realnih pogojev za prestavitev Marijinega znamenja na izvorno lokacijo na Glavnem trgu, kjer je kip stal v začetku druge polovice 19. stoletja. Kot v odločbi ugotavljajo strokovnjaki te najvišje uradne kulturne institucije v naši državi, je bila takratna podoba Mengša korenito drugačna od današnje. Glavni trg je pred dvema stoletjema deloval kot središčna točka mesta in je bil zato primerno mesto za postavitev pomembnih družbenih obeležij. Danes se je Glavni trg preobrazil v tranzitno prometno točko, zato ni več primerna lokacija za tovrstno kulturno znamenje.«
Ropotar dodatno pojasni: »Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj, je v Kulturnovarstvenem soglasju, izdanem v letu 2023, dodatno določil, da je obstoječa lokacija pred župnijsko cerkvijo najbolj primerna lokacija za Marijino znamenje. V tem okolju je znamenje manj izpostavljeno negativnim vplivom prometa, ohranja se veduta in doživljajska vrednost, kar bi bilo zelo okrnjeno na lokaciji Glavnega trga, saj se je zgodovinski kontekst nekdanjega Velikega Mengša zaradi infrastrukture in prometa znatno spremenil. V tem soglasju je bilo tako določeno, da se obnova in postavitev kipa izvede v skladu s konservatorsko-restavratorsko dokumentacijo na obstoječi lokaciji pred župnijsko cerkvijo. Zato še enkrat poudarjamo, da se Občina Mengeš ne upira postavitvi, ampak spoštuje uradna strokovna mnenja, odločitve uradnih inštitucij in pravne odločbe.«
V zvezi z zapleti in nejasnostim se je Civilna iniciativa obrnila na Odvetniško pisarno Bojana Župevca v Ljubljani, kjer so 12. decembra 2024 med drugim zapisali, da je bilo znamenje v letu 1955 porušeno in leta 1967 ponovno postavljeno na novi lokaciji, in sicer na nepremičnini, ki je last Župnije Mengeš. »Znamenje še danes predstavlja odsev in izraz vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Kot določa 2. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), je varstvo kulturne dediščine v javno korist,« so zapisali v Odvetniški pisarni Bojana Župevca.
In še en poudarek omenjene odvetniške pisarne v pismu županu Občine Mengeš Bogu Ropotarju. Napisali so, da so seznanjeni, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (ZVKDS) izdal ustrezno kulturnovarstveno soglasje, na podlagi katerega se je investitorju Občini Mengeš izdalo soglasje za izvedbo konservatorsko restavratorske obnove in postavitev Marijinega znamenja v Mengšu na nepremičnini parc. št. 274, k. o. Mengeš. »Pri čemer pa ni mogoče mimo dejstva, da ste bili s strani lastnika zemljišča parc. št. 274, k. o. Mengeš, Župnije Mengeš in njenega župnika že večkrat pisno obveščeni, da Župnija Mengeš ni lastnica Marijinega znamenja in ne soglaša s postavitvijo Marijinega znamenja na zemljišču v lasti Župnije Mengeš ter podpira prizadevanja Civilne iniciative, da se Marijino znamenje postavi na prvotni lokaciji. V ta namen dovoljuje izključno in samo obnovo obstoječih delov znamenja, ki se nahajajo na zemljišču župnije, vendar pod pogojem, da se po obnovi celotno znamenje prestavi na prvotno lokacijo na Glavnem trgu,« še sporočajo županu Ropotarju.
Iz dopisa Odvetniške pisarne Bojana Župevca lahko razberemo, da ZVKDS ne nasprotuje postavitvi Marijinega znamenja na izvirni lokaciji, čeprav se je malenkostno spremenila. V dopisu lahko preberemo, da spremembe Glavnega trga v Mengšu, ki so se z vzpostavitvijo obvozne ceste okoli naselja skorajda izničile, ne vplivajo na sporočilnost spomenika ter na njegov prostorski in zgodovinski kontekst. Zato je ZVKDS podal mnenje, da ni nobenih zadržkov za postavitev znamenja na izvirni lokaciji. Dodajajo še, da je treba v skladu s 36. členom ZVKD-1 s spomenikom ravnati tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in družbeni pomen.
Odvetniška pisarna Bojana Župevca je župana Boga Ropotarja pozvala, »da občina pristopi k obnovi Marijinega znamenja, pri čemer vas pozivamo, da občina preneha z vsemi nadaljnjimi aktivnostmi, usmerjene v postavitev Marijinega znamenja na nepremičnini parc. št. 274, k. o. Mengeš, za kar nima dovoljenja lastnika zemljišča oziroma z možnostjo iskanja tretje lokacije za postavitev Marijinega znamenja, saj je edino pravilno, da se znamenje postavi na prvotno mesto, to je na Glavni trg v Mengšu, kar bi moral biti tudi interes občine glede na jasna določila 4. člena ZVKD-1, da je vsakdo dolžan in odgovoren spoštovati in ohranjati kulturno dediščino«.
Za mnenje o morebitni postavitvi stebra z Marijinim kipom na prvotno lokacijo na Glavnem trgu v Mengšu smo povprašali ddr. Damirja Globočnika, zgodovinarja in umetnostnega zgodovinarja ter likovnega kritika, tudi avtorja obsežne monografije z naslovom Spomeniki. Globočnik odgovarja kratko in jedrnato: »Zdi se mi, da ob cerkvi ni najboljše mesto, ker gre tu na vsak način za likovni objekt in za Marijin znak, ki potrebuje veliko svojega prostora. Tam je blizu tudi pokopališče in tako bi se vsi simboli, mislim cerkev sv. Mihaela, Marija in križ za pokopališče, pomešali med seboj. Povsem logično bi bilo, da bi steber s kipom postavili nazaj na Glavni trg v Mengšu.«
Glede želje Mengšanov, ki so združeni v Civilni iniciativi, je Kostja Modec v imenu CI povedal: »S postavitvijo na izvorno lokacijo se strinja tudi ugledni strokovnjak dr. Damijan Prelovšek, ki po strokovni plati svetuje Civilni iniciativi. S tem, da naj se kulturni spomenik steber z Marijo postavi na njegovo osnovno zgodovinsko lokacijo, se strinja tudi Nadškofija Ljubljana, ki je svetovala Župniji Mengeš pri tej zadevi. Ambient zgodovinske lokacije se v bistvu ni spremenil. To je za nas Mengšane edina sprejemljiva lokacija.«
Primož Hieng
