Marijino znamenje razdvaja Mengeš

Znamenje Marije Brezmadežne je od leta 1857 do leta 1955 stalo na Glavnem trgu v Mengšu. Po drugi svetovni vojni je bilo umaknjeno in leta 1967 ponovno postavljeno pred cerkvijo sv. Mihaela. Leta 2023 so Mengšani ustanovili civilno iniciativo, ki se bori za postavitev spomenika nazaj na Glavni trg, na izvorno lokacijo, za kar so zbrali več kot 1500 podpisov. Mengeški župan Bogo Ropotar jim odgovarja, da za postavitev spomenika na izvorno mesto ni niti strokovnih niti pravnih podlag, kar je razvidno iz dokumentacije pristojnega Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS), OE Kranj.

Po mnenju predstavnikov iniciative je Mengeš z odstranitvijo spomenika z Glavnega trga izgubil svojo dušo in del kulturne dediščine. »Za akcijo zbiranja podpisov smo se odločili zaradi številnih meščanov, ki so pozivali k temu in s sedanjo ureditvijo niso zadovoljni. Zbrali smo več kot 1500 podpisov,« so sporočili iz iniciative. Za postavitev kipa so pridobili tudi strokovno mnenje umetnostnega zgodovinarja dr. Damjana Prelovška, ki pravi, da je prvi in najpomembnejši razlog urbanistični, saj Glavni trg leži ob stičišču več prometnih smeri. Steber je bil poleg župnijske cerkve sv. Mihaela vse od srede 19. stoletja simbol kraja. Izdelal ga je domači kamnosek, plačali pa zavedni domačini. Zapisal je še, da so ljudje skoraj sto let živeli z njim, medtem ko je njegov nadomestek vedno predstavljal tujek v prostoru. Iz Civilne iniciative sporočajo, da bodo vztrajali, dokler spomenik ne bo stal na Glavnem trgu, na izvornem mestu. Vodi jih tudi Haaška konvencija iz leta 1954, ki govori o postavitvi na izvorno mesto vseh porušenih spomenikov in znamenj med drugo svetovno vojno.

»Glavni pogoj, ki ga je v prvi odločbi postavil ZVKDS, je, da se ukinejo semaforizirana križišča. Druga izdana odločba s strani ZVKDS jasno opredeljuje, da se kip postavi na trenutno lokacijo ob cerkvi svetega Mihaela, saj to s stališča kulturno-varstvene stroke najbolj primerna lokacija. Tudi okolica spomenika se je spremenila, zato Marijin kip po mnenju Zavoda ne sodi več na ta kraj. Vedno, ko pride pobuda občanov, moramo jasno ločiti, kaj lahko naredimo in česa ne. Dokler živimo v pravni državi, vsak potrebuje dovoljenja. Za postavitev Marjinega znamenja na izvorni lokaciji na Glavnem trgu dovoljenj in soglasij ni,« jim odgovarja Ropotar, ki še pravi, da je bila že pod prejšnjim županom potrjena dokumentacija za Slovensko cesto brez Marijinega znamenja, tudi sredstva za prestavitev spomenika niso bila predvidena v občinskem proračunu. »Ljudje, ki so bili na oblasti pred menoj, na področju postavitve Marijinega kipa na izvorno lokacijo na Glavnem trgu niso naredili nič in zdaj meni nalagajo odgovornost za postavitev kipa, a tega – glede na zahteve uradnih institucij- ne morem in ne smem narediti,« še dodaja mengeški župan.

Zbor občanov ni bil sklepčen

Na pobudo civilne iniciative, ki je zahtevala sklic zbora občanov za naselje Mengeš, z namenom glasovanja o lokaciji postavitve spomenika na Glavnem trgu je v sredo, 6. novembra, Bogo Ropotar sklical srečanje. Ker je na zboru bilo prisotnih manj kot pet odstotkov volilnih upravičencev iz naselja Mengeš, zbor ni bil sklepčen, kljub temu pa je sledila razprava, na kateri je bilo razvidno, da tema Marijinega spomenika razdvaja Mengeš . V civilni iniciativi se sprašujejo, zakaj je bil zbor sklican le dva dneva od poslane pobude in to ob 15. uri, ko veliko ljudi ni doma. Iz Občine Mengeš odgovarjajo, da Statut Občine Mengeš opredeljuje zgolj en rok, in sicer da mora župan sklicati zbor v roku 30 dni po prejemu pravilno vložene zahteve za sklic.

Spomenik čaka na postavitev

»Ko sem nastopil mandat župana je bilo Marjino znamenje razdrto za zidom pri cerkvi. Kip smo leta 2023 na mojo pobudo odpeljali na restavriranje. Danes je kip obnovljen in v restavratorski hiši,« je župan sporočil trenutno stanje spomenika. Občina ga je pred cerkvijo, za kar ima vsa potrebna dovoljenja, želeli postaviti letos poleti, a so člani Civilne iniciative ovirali njegovo postavitev, zato so postavitev predstavili na naslednje leto. Obnova kipa je ocenjena na 250.000 evrov. Kamniti podstavek pa je ostal pred župniščem, saj mora biti restavriran na mestu samem.