Društvo Lipa Domžale – Univerza za tretje življenjsko obdobje svojo zgodbo piše že 30 let. Ker se približuje tudi obeležitev tega pomembnega mejnika, smo s predsednikom Marjanom Ravnikarjem spregovorili o vzponih in padcih delovanja društva ter nasploh o vsem, kar se je zgodilo v zadnjih treh desetletjih.
»Zamisel o Društvu Lipa – Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale se pravzaprav ni rodila na neki določen dan ali z vnaprej izdelanim načrtom,« pripoveduje Ravnikar. »Bolj verjetno se je rojevala počasi – iz notranjega nemira in vprašanja, kaj bo s človekom, ko odide iz službe in se umaknejo vsakodnevne obveznosti ter mu nenadoma ostane veliko časa. Predvsem pa iz vprašanja, ki je bilo takrat še precej nenavadno: ali mora biti upokojitev res začetek umikanja iz življenja?« Zamisel o tovrstnem društvu se je ustanoviteljici Lipe Metki Zupanek porodila že mnogo prej, saj je razmišljala o obliki delovanja, ki bi starejše izvlekla iz osamljenosti ter jim omogočila, da krepijo svoje telesne in umske sposobnosti. »Zanimivo je, da takrat sploh še ni vedela, da drugod že obstaja nekaj, kar se imenuje univerza za tretje življenjsko obdobje. Že ob sami ustanovitvi so bili oblikovani tako imenovani študijski programi – zasnova, ki se je v svojem bistvu ohranila vse do danes, le v večjem obsegu,« dodaja predsednik.
Izhodišče Društva Lipa torej ni v tem, da bi človek po upokojitvi ”zapolnil prosti čas”, ampak v prepričanju, da se človek uči, ustvarja, raziskuje in razvija vse življenje. »To je pravzaprav temeljna filozofija Lipe,« poudarja Ravnikar, »zato je njeno delovanje tako pestro in raznoliko. Vsakdo pride s svojim razlogom, številni pa na koncu ugotovijo, da so poleg novega znanja dobili še nekaj, česar niso pričakovali: krog ljudi, s katerimi se dobro počutijo.«
Program je razdeljen na več področij. Izjemno pomemben del predstavljajo tuji jeziki: angleščina, nemščina, italijanščina in španščina. Drugo večje področje predstavljata kultura in ustvarjanje: likovno ustvarjanje, literatura, glasba, petje, igranje različnih glasbil, klekljanje, keramika, kaligrafija, izdelava mozaikov in restavratorstvo. Ob tem je močno zastopano tudi splošno izobraževanje – zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina, jezikoslovje, etnologija ter programa Na vrtu in Zeliščarstvo. »Prav to se mi zdi ena največjih prednosti Lipe: človeka ne obravnava samo kot upokojenca, ampak kot osebnost z različnimi interesi, znanjem, talenti in še neuresničenimi željami. Vsi, ki delujejo kot mentorji, morajo biti strokovno usposobljeni, med njimi je tudi veliko nekdanjih profesorjev. Programi pa niso namenjeni samo učenju v učilnici; Lipa svoje znanje prenaša tudi navzven – z razstavami, koncerti, recitacijami, terenskimi ogledi, ekskurzijami ter sodelovanjem z drugimi ustanovami in generacijami,« pravi predsednik.
Na tridesetletni poti ni bilo malo izzivov. »Če pogledam čisto na začetek, je bil prvi in največji izziv pravzaprav dokazati, da je takšna univerza sploh potrebna. Takrat predstava o življenju po upokojitvi še ni bila takšna, kot je danes. Veljalo je nekakšno tiho prepričanje, da je po koncu službe čas predvsem za počitek, vrtnarjenje, vnuke in – če malo pretiravam – za čakanje na naslednji dan.« V resnici pa je bil namen ustanovitve takšnega društva prav nasproten: upokojitev ni konec dejavnega življenja, ampak je lahko njegov lep nov začetek.
Članov je iz leta v leto več. »Najlepše pri tem je, da ne prihajajo samo zato, da bi se vpisali v univerzo za tretje življenjsko obdobje, ampak zato, ker si res želijo nekaj početi, se nečesa naučiti in nekam pripadati. To je pravzaprav največje priznanje, ki ga naše delo lahko prejme,« meni Ravnikar.
Poleg jezikov so zelo priljubljeni tudi likovni in ustvarjalni študijski programi. »Tu se pokaže nekaj čudovitega,« meni predsednik. »Ljudje, ki so bili vse življenje prepričani, da nimajo talenta za risanje, po nekaj mesecih ustvarjajo prav lepe umetnije. Morda je največji talent prav v tem, da si človek končno dovoli poskusiti.« Veliko zanimanja je tudi za računalništvo in sodobne tehnologije. »To področje je v zadnjih letih še posebej pomembno. Človek si danes težko predstavlja vsakdan brez telefona, računalnika in spletnih storitev, zato naši člani iščejo predvsem praktično znanje: kako poslati fotografijo, kako uporabljati elektronsko pošto, kako varno nakupovati na spletu, kako uporabljati pametni telefon … In danes seveda tudi: kaj pravzaprav je umetna inteligenca in kako jo lahko uporabimo?« Posebno mesto imajo športni programi: telovadba, pohodništvo, joga, ples in druge telesne dejavnosti. Tudi tu velja, da ni pomembno le narediti nekaj zase, temveč je ključno iti od doma, biti med ljudmi in se nasmejati.
Kaj se pripravlja ob 30. obletnici, ki jo bodo v društvu Lipa Domžale slovesno obeležili prihodnjo pomlad? »Trideset let je za Društvo Lipa – Univerzo za tretje življenjsko obdobje lep in pomemben mejnik. To je dovolj dolgo obdobje, da se lahko s ponosom ozremo nazaj in rečemo: marsikaj čudovitega smo ustvarili. Hkrati pa je to ravno prav mladostna starost, da si lahko brez zadrege rečemo: najbolj zanimivo šele prihaja! Leta 2027 bomo praznovali 30-letnico delovanja Lipe. Jubileja si ne želimo zaznamovati le s slavnostno prireditvijo in lepimi besedami. Razmišljamo o nizu dogodkov, s katerimi bi predstavili vse tisto, kar je v treh desetletjih nastajalo v društvu. Osrednje mesto bodo imeli glasba, razstave, ustvarjalnost, predavanja in druženje, želeli pa bi dodati tudi nekaj bolj interaktivnega – da obiskovalec ne bo le sedel in opazoval, temveč bo lahko tudi sam aktivno sodeloval v dogajanju.«
Društvo Lipa Domžale bo v soboto, 26. septembra, na domžalskem tržnem prostoru predstavilo vse svoje študijske programe. V ponedeljek in torek, 28. in 29. septembra, pa vas vabijo na dneve odprtih vrat v prostorih na Ljubljanski cesti 58.
Barbara Kopač
