Od leta 2014 Dušan Letnar fotografira življenje na sosednji kmetiji v Mekinjah. Na črno-belih fotografijah, posnetih z analognim fotoaparatom, je ujel družino Jeran, posebno pozornost pa posveča trem sinovom, starim od 15 do 19 let, ki odraščajo med polji, hlevom in staro mlinarsko hišo. Fotografije, razstavljene v prostorih Foto kluba Kamnik, prikazujejo spontane fragmente življenja: drobce otroštva, delo, igro ter trenutke med starimi zidovi domačije.
»Na začetku nisem vedel, da bo nastala serija. Najprej sem jih fotografiral, jim prinesel kakšno fotografijo pokazat in kakšno malenkost. Potem pa sem si jih upal vprašati, ali lahko naredim več fotografij – in so bili za. Fotografije prikazujejo fante, ki odraščajo skromno, brez marsikaterih dobrin današnjega sveta, pridno delajo doma in so ponosni, da so kmetje,« je o seriji povedal avtor. Fantje se zbujajo za delo v hlevu še pred začetkom pouka, odraščajo v vonju sena in bencinskega goriva, a hkrati ostajajo otroci.Odprtje razstave je bilo odlično obiskano. Prišla sta tudi najmlajša sinova, ki ju je Letnar tako rekoč spremljal med njunim odraščanjem.
Letnar je že dolgoletni mentor številnim mladim fotografom. Eden izmed njegovih učencev, Jošt Franko, ki je po Letnarjevih besedah že prerastel učitelja, je iz obsežnega nabora fotografij izbral tiste, ki so najbolj primerne za razstavo, ter jih smiselno uredil. Njegova učenka Rea Zupin pa je v spremni besedi zapisala: »Razstava raziskuje življenje, ki obstaja zunaj sočasnosti s sodobnim časom in predstavo o otroštvu. Letnarjev pristop je spoštljiv in potrpežljiv, metoda pa dokumentarna: podobe niso postavljene ali načrtovane – so drobci vsakdana, otroška igra na dvorišču, kmečko delo ter mirni, intimni trenutki med starimi zidovi domačije. Domačija z razpokano fasado in dvoriščem, nastlanim s staro kmečko opremo, je prizorišče, ki kljubuje sodobnemu svetu. Zrnatost filma in mehki kontrasti ustvarjajo občutek bližine, vendar Letnar ves čas ohranja distanco. Gre za tiho pričevanje o življenju, ki vztraja zunaj digitalnega, urbanega sveta. Fotografije razkrivajo življenje, zakoreninjeno v fizičnem delu in generacijski tradiciji, daleč od vrednot, ki oblikujejo sodobnost. Moji sosedje niso zgolj portret družine, temveč zrcalo kulturnih in razrednih razlik, ki jih sodobna družba pogosto spregleda,« je zapisala Rea Zupin.
Razstava bo na ogled do 10. decembra, vsak dan, od 17. do 19. ure.
