V Sloveniji je več kot petina prebivalcev stara 65 let in več, pričakovana življenjska doba se daljša in projekcije napovedujejo, da naj bi imela Slovenija čez 50 let kar 30 % starejšega prebivalstva. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da več kot tretjina prebivalcev, starih več kot 85 let, živi samih. V družbenem trendu, ki prinaša številne izzive, sta svojo poslovno priložnost pa tudi poslanstvo našla Mengšana Andreja in Marko Faletič, ki sta v začetku letošnjega leta na trgu ponudila pomoč v stiski, imenovano Helpic asistenca. »Helpic asistenca starostnikom in vsem pomoči potrebnim omogoča, da čim dlje ostanejo v objemu svojega domačega okolja. Izkazalo se je namreč, da je psihično stanje ljudi boljše, dokler prebivajo doma,« pravita Mengšana, ki s svojo poslovno idejo pripomoreta k reševanju sistemskih problemov naše družbe, hkrati pa pomagata sočloveku.
Rojstvu ideje o pomoči v stiski je botrovala osebna izkušnja. Marko razlaga: »Moja mami je bila rahlo dementna. Večinoma je vse zmogla sama, a imela je trenutke zmedenosti, ko ni vedela, kaj in kako, zato me je klicala, naj pridem k njej. Ko sem prišel, včasih celo ni vedela, da me je sploh klicala. Moje delo oz. zaposlitev mi je omogočala izhode, a tovrstno dogajanje se je začelo stopnjevati, tako da me je potrebovala tudi dvakrat ali trikrat na teden. Vsi imamo svoj ritem, jaz živim v Mengšu, ona v Ljubljani; in bili so dnevi, ko je nisem poklical ali šel pogledat, zaradi česar sem imel vse večjo slabo vest.« Vse bolj pogoste situacije, ko ga je mami potrebovala takoj, čeprav se je, ko je prišel do nje, izkazalo, da zadeva sploh ni bila nujna, so v Marku vzbudile razmišljanje, kako naj reši situacijo oz. koga naj prosi za pomoč. Njegova sestra namreč živi na drugem koncu Slovenije, mamini sosedje pa so bili tudi sami že starejši ljudje, na katere se ni mogel obrniti. Takrat se je prvič soočil z dejstvom, da v Sloveniji tovrstne občasne, a takojšnje pomoči ni. »Za mamo nisem potreboval zdravniške oskrbe oz. vsakodnevne pomoči, temveč takojšnjo pomoč samo v določenih trenutkih,« pojasnjuje Marko. Podobno izkušnjo je imela tudi Andreja in tako sta skupaj – partnerja nista le poslovno, ampak tudi zasebno – začela raziskovati, kakšna pomoč na trgu sploh obstaja, in kaj je tisto, kar ljudje najbolj pogosto potrebujejo.
Pomoč v stiski, ko jo potrebuješ
V dveh letih, kolikor je trajalo od prvotne ideje do uradnega začetka njune poslovne poti, sta temeljito prečesala vse možnosti, ki so na voljo v tujini, hkrati pa preverila, kaj od tega najbolj manjka pri nas. Ugotovila sta, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi ponujal takojšnjo pomoč ljudem, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski in tako je nastala Helpic asistenca. »Če gre za hude zdravstvene težave, obstaja urgenca; na voljo je tudi stalna pomoč na domu za starostnike, ne obstaja pa asistenca, ki jo uporabiš le, ko jo potrebuješ,« ugotavlja Marko, ki njuno storitev na hitro obrazloži tako, »Helpic asistenca je kot asistenca za avto, le redko jo koristiš, a v dani situaciji rešuje večje probleme.«
Uporabnikom zagotavlja varnost, svojcem pa mirnost
Helpic asistenca je torej pomoč v stiski in je namenjena vsem tistim, ki nimajo nikogar, ki bi ob padcu, slabem počutju oz. drugih nevarnostih ali nevšečnostih takoj priskočil na pomoč in organiziral reševanje težave. Uporabnik Helpic asistence v najem dobi posebno napravo, na kateri je SOS gumb. S pritiskom na slednjega se vzpostavi neposredna povezava s Helpic asistenčnim centrom. »Vzpostavi se govorna povezava. V asistenčnem centru ocenijo situacijo, zaradi katere je uporabnik kliknil na SOS gumb. Če ocenijo, da je ogroženo življenje, pokličejo nujno medicinsko pomoč. Če življenje ni ogroženo, potem organizirajo kakršnokoli pomoč, za katero ocenijo, da je potrebna, oz. osebi pomaga naš oskrbovalec, ki se oglasi pri njej doma. O situaciji hkrati obveščamo tudi svojce uporabnika. Ob tem je treba poudariti, da nismo zdravniki ali karkoli podobnega, temveč tisti, ki se takoj odzovemo na klic namesto svojcev, znancev, prijateljev in organiziramo nadaljnjo pomoč glede na težave uporabnika,« razloži Andreja in doda, da je Helpic asistenca namenjena tistim, ki sami preživijo dobršen del dneva, saj so svojci v službi, in pa tistim, ki živijo popolnoma sami. »Na ta način so svojci lahko brez skrbi, saj čez dan, ko jih ni doma, za njihove starše ali druge, ki potrebujejo pomoč, poskrbimo mi,« poudari Andreja, ki poleg starejših, ki jim je asistenca primarno namenjena, izpostavlja še gibalno ovirane osebe, slepe in slabovidne ter osebe z multiplo sklerozo, ki imajo gibalne težave oz. težave z ravnotežjem, za njih so značilni pogosti padci. SOS naprava namreč zazna padec in takrat se klic v asistenčni center sproži samodejno. Poleg tega naprava omogoča tudi sledenje oz. določitev omejenega gibanja v določenem obsegu, vse ostale podrobnosti pa najdete na spletni strani helpic.si.
Poleg osnovnega klica v sili so na voljo tudi druge storitve pomoči
»Naša SOS naprava je v tujini dodobra preizkušena in tudi zelo uporabna, a uporabnik jo mora imeti pri sebi. Brez tega ne gre. Naprava je majhna in nemoteča, tako da jo uporabnik lahko nosi okoli vratu, v žepu, kot obesek za ključe ipd. Uporabo priporočamo tudi med tuširanjem, saj so takrat pogosti zdrsi, naša naprava je vodoodporna,« razlaga Andreja. Napravo je treba polniti, kar traja približno 3 oz. 4 ure, potem pa do naslednjega polnjenja baterija zdrži do sedem dni. Deluje na območjih, kjer je mobilno omrežje. V napravo se vstavi SIM kartica, vnese se telefonsko številko Helpic asisitence (to je SOS gumb), poleg tega pa še dve poljubni telefonski številki, denimo svojca, soseda, prijatelja, ki se ju lahko pokliče s pritiskom na gumb ob strani. Helpic asistenca je trenutno na voljo med delavniki od 7. do 16. ure, med prazniki in konci tedna pa se klic v sili preusmerja na svojce. »Želja oz. dolgoročni cilj je, da bi imeli 24-urno asistenco, a za začetek se nama zdi, da je dovolj že devet ur na dan. V prihodnosti se seveda želimo širiti, a bolj smiselni so počasni in zanesljivi koraki, saj govorimo o ljudeh in življenju,« pravita Mengšana, ki pri svojem delu izpostavljata tudi osebno noto, saj se z vsakim potencialnim uporabnikom sestaneta, pogovorita in spoznata njegove posebnosti ter življenjsko zgodbo.
Uporabnik oz. njegovi svojci plačujejo mesečno naročnino, ki vključuje najem naprave in takojšnjo pomoč v stiski ter znaša 65 evrov (marca velja akcijska cena 50 evrov). Seveda pa se v Helpicu prilagodijo individualnim potrebam oz. željam – tako v povezavi s časovnim obdobjem, denimo nudenju pomoči zgolj, ko so svojci na dopustu oz. odsotni, kot samo storitvijo in vsem, kar ta obsega. Helpic asisitenca namreč ne ponuja le pomoči v stiski, temveč tudi ostale oblike pomoči na domu, od pomoči pri hišnih in gospodinjskih opravilih, osebni higieni, ob odpustu iz bolnišnice do prevozov in spremstva ter družabništva. Torej, pri Helpic asistenci ne govorimo le o organiziranju pomoči ob nesrečah oz. slabem počutju, temveč sta Andreja in Marko pomislila tudi na socialni vidik starosti. »Pogosto se stiska kaže v obliki osamljenosti, ljudje nimajo nikogar, s komer bi se pogovarjali, potrebujejo le lepo besedo. Lepo je, ko lahko nekomu pomagaš že s pogovorom, a hkrati strašljivo, kako so nekateri osamljeni,« razmišlja Andreja, Marko pa dodaja, da je osamljenost pri starejših ljudeh skoraj večji problem kot bolezni, »ljudje, ki so bili nekoč aktivni, ki so delali, skrbeli za vse, so sedaj odrinjeni. To je za mnoge hud udarec.«
Verjameta v svojo zgodbo
Andreja in Marko sta šele na začetku skupne poslovne poti, a s prvimi odzivi na trgu sta zelo zadovoljna. Povsod, kjer se ukvarjajo s starostniki oz. ranljivimi skupinami, ju sprejmejo z odprtimi rokami. Kako pa drugače, če je potreb tako veliko, tovrstna organizirana pomoč pa v Sloveniji do sedaj ni obstajala. Prepričana sta, da bosta spisala zgodbo o uspehu, a še bolj kot poslovni uspeh jima je v zadoščenje vedenje, da pomagata sočloveku v stiski. »Dobra energija, ki naju veže tako poslovno kot zasebno, se s Helpic asistenco širi v obliki edinstvene pomoči,« zaključujeta.
