V Slamnikarskem muzeju so konec marca odprli občasno razstavo o Kofutnikovi domačiji. V njej predstavljajo zgodbo hiše v Srednjih Jaršah, ki je bila še do nedavno ena od redkih ohranjenih deloma lesenih hiš na območju domžalske občine. Z razstavo želijo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, ki je upravljavec Kofutnikove domačije oz. prostora, kjer je ta stala, ohraniti spomin na bogato kulturno dediščino, hkrati pa predstaviti pobudo za ureditev tega območja v park.
Na Občini Domžale so Kofutnikovo domačijo v Srednjih Jaršah kupili leta 2013, a ker nobena od idej, ki jih je za ohranitev hiše predlagal upravljavec, ni bila uresničena, so jo morali lansko poletje zaradi dotrajanosti in nevarnosti za okolico porušiti. »Ko smo v kulturnem domu s tedanjo direktorico Cveto Zalokar, strokovnjaki in predstavniki Občine Domžale začeli razpravljati, kako bomo rešili Kofutnikovo domačijo, sta še obstajali dve možnosti. Ker je bila hiša že takrat v slabem stanju, bi jo lahko zgradili na novo na obstoječi lokaciji v Jaršah, ali pa Slamnikarski park uredili kot muzejsko četrt, v katerega bi postavili rekonstrukcijo te in še dveh drugih domačij. Vse so pomembne za Domžale (poleg Kofutnikove še Gmajnarjeva s Svete Trojice in Kosova iz Štude), saj so bili prebivalci vseh treh povezani s slamnikarstvom. A občina takrat projekta finančno ni podprla. Ker je skoraj 200 let stara domačija začela pospešeno propadati, je bila z dovoljenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj, in lastnice, Občine Domžale, lani poleti podrta,« razlaga avtorica razstave Katarina Rus Krušelj iz Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Ker domačije v Srednjih Jaršah ni več, kljub temu pa v kulturnem domu želijo vsaj simbolično ohraniti spomin na njeno bogato dediščino, zdaj predlagajo ureditev območja v park. »Po idejni zasnovi bi na sredini parka stala lipa, ki poudarja slovenstvo in je že nekdaj stala ob hiši. Kjer je včasih stala domačija, bi postavili paviljon, v katerem bi bila predstavljena zgodovina hiše. V parku bi postavili tudi otroška igrala,« novo vizijo ureditve območja opisuje Rus Krušelj.
Idejni predlog za ureditev parka je ekipa kulturnega doma s sedanjim direktorjem Juretom Matičičem v začetku letošnjega leta predala lastnici tega območja, Občini Domžale. Kakšno je občinsko stališče glede novega predloga ureditve območja v Kofutnikov park oz. kakšne načrte ima občina z zemljiščem, nismo izvedeli. »Z idejno rešitvijo ureditve območja Kofutnikove domačije smo seznanjeni. Kofutnikova domačija je v upravljanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je za prostor dolžan skrbeti kot dober gospodar. Odločitve o investicijah v javno infrastrukturo morajo imeti za podlago investicijsko dokumentacijo in biti vključene v načrt razvojnih programov občine ter občinski proračun. Tovrstna dokumentacija ni pripravljena, niti je ni pripravil upravljavec,« so odgovorili na Občini Domžale.
Razstava pripoveduje zgodbo Giovanellijev
Razstava, ki bo na ogled do konca leta, nosi naslov Kofutnikova domačija – včeraj, danes, predvsem pa jutri in je pripravljena v treh vsebinskih sklopih. V prvem delu je poleg zgodovine kraja obširno predstavljena zgodovina domačije, ki sloni predvsem na zapuščini družine Giovanelli. Poleg zgodbe družine med prvo in drugo svetovno vojno ter povojne in delavske zgodbe, sta na razstavi prikazani tudi dve pomembni “domžalski” zgodbi – rejniška in slamnikarska. V ospredju je življenje in delo Johana Giovanellija, ki je bil župan Jarš. Rejniško zgodbo spoznamo skozi življenje njegovega očeta, ki je bil pravzaprav iz Trsta in sta ga prvotna lastnika hiše, Mačkova, ki nista imela lastnih otrok, posvojila. Slamnikarska zgodba se splete preko Johanovih dveh bratov in sestre, ki so kot slamnikarji odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vse zgodbe so podrobno predstavljene s številnimi zanimivimi fotografijami, ki govorijo zgodbo družine Johana Giovanellija, ki je kot župan pomembno sooblikoval življenje tistega časa v rodnih Jaršah, poleg tega pa s pomočjo poročnih fotografij, prizorov iz vsakdanjega življenja in odlomkov iz pisem dobimo tudi bolj intimen vpogled v življenje družine.
Veliko zaslugo, da zgodbe Giovanellijev niso utonile v pozabo, imajo učenci Osnovne šole Rodica, ki so pod mentorstvom učiteljice Vilme Vrtačnik Merčun (s podporo ravnateljice Andreje Pogačnik Jarc in njene naslednice Milene Vidovič) zbirali gradivo in ga podrobno predstavili v raziskovalnih nalogah. Pri tem sta jim pomagala Jožefa Žebovec in Lovrenc Giovanelli, zadnja še živeča potomca Giovanellijev. Oba sta z učenci delila veliko spominov, predvsem pa predmetov in fotografij, ki razkrivajo življenje v Kofutnikovi domačiji.
Ali bo zemljišče v Srednjih Jaršah zopet postalo družabno središče kraja, kot je bilo v časih Johana Giovanellija, v tem trenutku ni znano. Da pa bi zgodba družine in domačije ne bila pozabljena in bi dosegla čim širšo javnost, bodo v Slamnikarskem muzeju organizirali različne dogodke, od javnih vodenih ogledov (18. maj, 3. junij, 17. junij), do obširnejše javne predstavitve projekta Kofutnikov park, ki jo načrtujejo jeseni.
