V soboto, 24. maja, so bili v Kulturnem domu Radomlje že drugo leto zapored organizirani Kodrovi dnevi, ki so del praznovanja krajevnega praznika z naslovom Radomlje praznujejo in se veselijo. Prvo leto je dogodek na pobudo in s podporo KS Radomlje ter njene predsednice Sonje Jerman organiziralo Kulturno prosvetno društvo Drouz. Letos je ob podpori in s sodelovanjem KS Radomlje organizacijo prevzelo Kulturno društvo Mlin Radomlje. Pri ustvarjanju programa so se jim pridružila različna društva, ki delujejo na območju Radomelj in širše. Družine so se zabavale na popoldanskih delavnicah, animacijah in predstavah, pridružili smo se odprtju fotografske razstave, prisluhnili predstavitvam in predavanjem, zvečer pa so pripravili kulturni program in prvič podelili tudi priznanja aktivnim krajanom.
Odprtje fotografske razstave oljnih slik
Anton Koder se je rodil leta 1851 v Radomljah. Z družino so se že čez nekaj let preselili v Poženik pri Cerkljah na Gorenjskem. Šolal se je v Kamniku in Ljubljani, potem pa je opravljal delo poštnega uradnika, tudi v tujini. Po upokojitvi je sprejel delo blagajnika Slovenske matice in se naselil v Ljubljani. Že kot dijak je pisal pesmi in jih objavljal v časopisih, kot so Ljubljanski zvon, Učiteljski tovariš, Zora in Kres. Znan je tudi po pripovedih. Njegovo delo Marjetica velja za prvi slovenski idilični roman. Po njem so leta 1998 poimenovali malo dvorano Kulturnega doma Radomlje in postavili njegov doprsni kip kiparja Miha Kača iz Stahovice.
V Kodrovi dvorani so tokrat odprli razstavo fotografij ljubiteljskega fotografa Foto kino video kluba Mavrica Petra Rojca, in sicer oljnih slik njegovega starega strica domačina rezbarja in slikarja Antona Rojca (1892–1968) z naslovom Idila izpod Kamniških planin. Daniela Močnik, predsednica Kulturnega kluba Liberius Cerklje je predstavila delovanje njihovega društva. Prizadevajo si ohranjati kulturno dediščino, skupaj s Kodrovim literarnim opusom. Društvu so izbrali ime po enem izmed psevdonimov Antona Kodra – Liberius.
Kamniški muzikanti, mladi učenci Glasbene šole Kamnik, so popestrili odprtje z glasbenimi vložki.
Sokolski dom Radomlje
V preddverju dvorane ob razstavnih panojih je Igor Kuzmič, raziskovalec lokalne zgodovine, predstavil zgodovino nastanka Sokolskega doma in po požigu novozgrajenega Kulturnega doma Radomlje. Leta 1919 so v Radomljah ustanovili Sokolsko društvo. Tovrstna društva so bila nosilci razvoja športa in kulturnega udejstvovanja v kraju, imela pa so tudi pomembno vlogo pri povezovanju slovenskega naroda. Spodbujala so narodno in kulturno zavest pri narodih pod avstrijsko nadvlado, ki so si želeli kulturno, politično in ekonomsko neodvisnost. Že kmalu po ustanovitvi so se začela prizadevanja za gradnjo doma. Dr. Ivo Potokar je podaril obsežno zemljišče, Ivan Nastran je prispeval finančna sredstva, člani prostovoljci pa so opravili težaška dela. Dokončan in slovesno odprt je bil dom leta 1934. Poleg športnega udejstvovanja so prirejali igre, veseloigre, lutkovne predstave za otroke, miklavževanje, proslave ob državnih in drugih praznikih, plesne vaje in plese. Sokolski dom je bil med drugo svetovno vojno porušen in zažgan. Že v drugi polovici leta 1945 so se odločili, da bodo poškodovani dom obnovili. V vmesnem času je telovadba potekala na drugi lokaciji, Telovadno društvo Radomlje pa se je vključilo v Fiskulturno društvo Slovenije. Obsežna dela obnove so spet opravili prostovoljci, ki so odstranili ruševine, pozidali dom, postavili ostrešje, prizidali so tudi stanovanje za hišnika, velik oder in nadstrešje. Zunanjost, ki se je do današnjega časa spreminjala le delno, so dokončali leta 1954. V povojnem obdobju je v kulturnem domu deloval kino, od leta 1982 pa pekarna – sprva v kletnih prostorih, potem pa so trgovino uredili v pritličju prizidka doma.
Poleg zanimivega slikovnega gradiva je v preddverju možno videti tudi sokolski prapor, ki so ga leta 1938 izdelale članice društva. Po 2. svetovni vojni so sprednjo stran spremenile v prapor Antifašistične fronte žensk in z zlatimi nitkami obrobile dodano rdečo zvezdo. Po naključju je Igor Kuzmič v gradivu naletel na informacijo, da je shranjen pri Špornu, kjer so ga potem tudi našli.
Radomeljska društva se predstavijo
V preddverju so se ob predstavitvenih plakatih, ki jih je oblikovala arhitektka Urška Gregorič, predstavljala društva, združenja in organizacije delujoče v Radomljah: Društvo za študije kontemplativnih tradicij, Baletna šola Ana, Plesna šola Fredi, Kulturno društvo foto kino in video klub Mavrica, Moški pevski zbor Radomlje, Kulturno društvo Mlin Radomlje, Rokodelsko društvo Radomlje, Turistično društvo Radomlje, Društvo Kreativni nomadi in Krog prijateljev Bruna Gröninga.
Pestro dogajanje za družine
Že v popoldanskih urah so si družine lahko ogledale otroško predstave Ara in medved domačinke Nine Mav Hrovat, ki so jo pripravili učenci OŠ Ihan pod vodstvom Matejke Perne Lisjak. Ustvarjali so v bralnem kotičku, kjer so si lahko izdelali svojo knjižico. Z gasilskim vozilom so se pripeljali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje. Potekala pa je tudi izmenjevalnica igrač, družabnih iger in knjig. Za dobro voljo je poskrbel klovn Žare.
Dogodek zaključili s pestrim kulturnim programom in nagradami
Letos je Krajevna skupnost Radomlje predlagala, da bi v okviru krajevnega praznika in Kodrovih dni podelili priznanja aktivnim krajanom in krajankam, ki s svojim delom bogatijo dogajanje v kraju. Podelili so priznanja Naj Radomljan, Zlate roke in Svetla zvezda.
Komisija, ki jo je sklicala krajevna skupnost, je priznanje Naj Radomljan podelila Janezu Kosmaču, soustanovitelju društva Foto kino video Kluba Mavrica, za več kot pol stoletja predanega dela v omenjenem klubu in mnoge skozi objektiv ujete pomembne trenutke kraja. Priznanje Zlate roke je prejel Martin Capuder za uspešno delovanje njegovega narodno-zabavnega ansambla Kovinarji, ki je zaznamoval čas sedemdesetih in osemdesetih let v Radomljah in okolici ter dolgoletno vodenje Društva upokojencev Radomlje. Priznanje Svetla zvezda pa je prejel Nejc Lisjak za snovanje muzikalov, ki so polnili dvorano kulturnega doma in širše ter uspešno predsedovanje Kulturnemu društvu Mlin.
V kulturnem programu so nastopili citrarji in kitaristi društva Lipa, citrarska skupina Sončnice in kitarska skupina Tempo, Folklorna skupina Vodice, Baletna šola Ana, Eva in Nejc Lisjak, Mešani pevski zbor Cantemus in Moški pevski zbor Radomlje.
Eva Grašič
