Saša Jakomin in Nikoleta Marković sta prijateljici iz Mengša (ena vzgojiteljica in druga ekonomistka), ki sta pred nekaj leti povsem po naključju pričeli ustvarjati in odkrili, kako zelo pri tem uživata. Nista se ustavili, pritegnili sta pozornost javnosti in stroke. Februar bo zanju poseben, odpira se namreč njuna prva razstava v Kamniku.
Vse se je začelo v času epidemije, ko je Nikoleta na svojem balkonu presajala čilije in ob tem odkrila kamenček, ki je za seboj puščal čudovite barvne sledi. Naravni pigmenti so jo privlačili že od nekdaj, a takrat, med epidemijo, je imela tudi čas in voljo, da področje malo bolj razišče. Naročila si je nekaj platen, poiskala še več naravnih pigmentov in pričela ustvarjati. Že njene prve umetnine so bile mnogo več kot le laični poskusi in ob tem je treba poudariti, da se ji po žilah vendarle pretaka nekaj umetniškega, dedek je bil namreč slikar.
Svoje umetniške poskuse je delila s Sašo Jakomin, prijateljico, ki je hkrati tudi sestra njenega fanta. Ta je v tistem obdobju opremljala družinsko stanovanje in vsepovsod iskala veliko vazo peščene barve, v katero bi položila suho cvetje. Iskali sta jo skupaj in nazadnje privolili v kompromis – kupili sta veliko stekleno vazo z namero, da jo poskusita sami spremeniti v zemeljsko. Delavnico sta si priredili v dnevni sobi, kjer ustvarjata še danes. Na tisto prvo steklenico sta najprej nanesli mavec (kasneje sta namesto mavca ali v kombinaciji z njim pričeli uporabljati še papir), nanj naravne pigmente in na koncu še zaščito iz naravnega voska, ki sicer ni vodoodporna in zato to tudi niso tiste klasične vaze, v katere bi položili sveže cvetje. A ni vsaka klasična vaza tudi sama po sebi dekorativni eksponat in umetniško delo. NISA art & decor (skovanka njunih imen) vaze to vsekakor so.
Na lovu za različnimi zemljinami
Ko je prva vaza za Sašino stanovanje več kot odlično uspela, sta počasi pričeli zbirati večje in manjše steklenice najrazličnejših oblik. Danes se šalita, da sta najbolj veseli, ko ju obiski obdarijo – ne s kavo ali piškoti – pač pa z odpadnimi steklenicami ali še bolje – z vzorčkom kakšne posebne zemlje. »Večino naravnih pigmentov nabereva in zbereva sami. Prvo leto sva bili kar malo smešni, vsepovsod sva s seboj nosili vrečke in iskali zanimive zemlje. Verjamete, da se zgodi, da so na istem območju zemljine treh različnih barv?« pripoveduje Nikoleta. Ob tem pot na njune umetnine najdejo tudi kava, cimet, oglje, poper in še bi lahko naštevali.
Glede na končno podobo sta vaze razdelili v različne kolekcije, poimenovane z japonskimi imeni. Zakaj japonskimi? »Najino rdečo nit, bistvo, bi lahko preprosto opisali z – ”wabi sabi”. To je japonska filozofija, ki sprejema nepopolnost in ki vidi v njej – popolnost. Kot je lahko v svoji nepopolnosti popolno tudi razkrajanje lista v naravi. Ali če projiciramo na življenje – to je sprejemanje življenja takšnega, kot je, z lepimi in manj lepimi platmi,« pravita naši sogovornici. Kolekcije se tako imenujejo Nichibotsu (v prevodu Sončni zahod), Mori no Himitsu (Gozdne skrivnosti) in Yoru no Shijama (Mirna noč). Sončni zahod nosi rdeče, oranžne in rumene barvne tone, Gozdne skrivnosti nastajajo s kavo in rjavo zemljo, Mirna noč pa nosi črno zemljo, oglje, pepel.
Obujata že odpisane materiale
Po dobrem letu ustvarjanja, ko je bilo narejenih že precej vaz, sta se le opogumili in se predstavili svetu prek družbenih omrežij, na dogodkih in sejmih. Pričakovali nista nič, dobili pa sta ogromno pozornosti in motivacijskih komentarjev, prihajale so prve stranke. Prav vse izpostavljajo, kako posebno energijo prinesejo NISA art & decor izdelki v prostor. Marsikdo med njimi jima prinese preobleč steklenico, ki jo je dobil na primer za darilo in mu veliko pomeni. Tako dobi novo življenje in prav trajnostni vidik je tudi Saši in Nikoleti, ki ju najbolj izmed vsega navdihuje in nagovarja narava, izjemnega pomena. »Obujava že odpisane materiale,« bistvo strne Saša Jakomin, ki je – odkar sta pričeli z ustvarjanjem – vmes trikrat postala mamica in povsem naravno je, da se je vse skupaj malo upočasnilo. A ko le najde urico ali dve, se posveti svoji novi veliki ljubezni.
Nikoleta pa je medtem pričela bolj intenzivno risati na platno (kar si je že od nekdaj želela, a tega klica dolgo ni slišala), kjer so v ospredju pojavnost, žive barve in pokrajine. In kljub temu da skupnega časa ta trenutek nimata na pretek, sta pričeli poleg na vaze naravne pigmente nanašati tudi na okrogle lesene plošče, kjer pride v ospredje struktura. Podlaga je les, teksture so bolj bogate, sicer pa je način dela podoben kot pri vazah.
Saša in Nikoleta radi delata po naročilu, precej pa se je v tem času nabralo tudi zaloge. Nekoč si želita majhne trgovinice in studia, tudi povezovanja z drugimi slovenskimi umetniki in nekoč čez dolgo časa je njuna tiha želja, da bi ustvarjanje iz popoldanske aktivnosti prešlo v službo. Kogar njuna dela zanimajo, mu z veseljem pripravita mini razstavo na domačem vrtu v Mengšu. A od februarja naprej bomo imeli kaj videti tudi v kamniški Kavarni Veronika, kjer bodo v središču predvsem omenjene zemeljske slike. Takole nas na razstavo povabita umetnici: »Razstava z naslovom Sledovi narave predstavlja zemeljske slike, ki na edinstven način upodabljajo prizore, organske oblike in procese, ki neprestano potekajo v naravi. Na slikah se ti trenutki izražajo skozi raznolike reliefne strukture, pokrajine, kamnine ali pa skozi čar obarvanih listov v jesenskem času. Umetniška dela vabijo k poglobljenemu opazovanju detajlov, ki jih pogosto spregledamo v naravi, ter k ponovnemu odkrivanju lepote, ki jo narava ponuja v svoji neizmerni raznolikosti.«
ŠPELA ŠIMENC
